Tradicija je najpomembnejša predispozicija za to, da se more človek na nekaj opirati in se posvetiti vnašanjem izboljšav v življenje za boljši jutri. Hamburg, mesto glasbe in eno izmed največjih oken v svet se tega še kako zaveda. Tradicija prežema vsako ped tega mesta številnih kultur, v katerem kot staroselci živijo poleg Nemcev še Danci, Nizozemci, Portugalci, Italijani, Španci, Rusi, ... 826 let pristanišča pomeni 826 let mešanja kultur, ki so sooblikovale življenjski slog, arhitekturo in utrip dežele. Od vsega, kar je imel kdo za ponuditi, je ostalo najboljše. In tako Hamburg s ponosom praznuje 826. rojstni dan pristanišča in z upanjem zre v prihodnjost. 826 let pomeni globoko vrezane grenke in prijetne spomine iz preteklosti v kolektivno zavest prebivalcev te dežele, ki je po velikosti veliko manjša od Slovenije, po številu prebivalstva pa tu nekje.

In kot se za tradicijo spodobi, se je praznovanje 826. rojstnega dne začelo s parado. Mimohodom (oz. bolje rečeno mimoplovom) najrazličnejših vrst plovil, ki so prišla s svojo prisotnostjo počastiti ta častitljivi jubilej. Mnoge viharje so v teh letih premnoge ladje prečule v varnem zavetju pristana, ki ga jim je ta - ena redkih svobodnih in samostojnih mestnih deželic - ponujala. Poleg domačih je tako preko 300 najprestižnejših ladij raznih svetovnih mornaric pristalo na ogled radovednim očem, ki jih ob tem prazniku ne primanjkuje.

Pristanišče je osrednji vir dohodka za večino prebivalstva, če že ne neposredno pa manj očitno. In poleg poklicev, tako ali drugače povezanih s plovbo je tu še mnogo drugih.

Preko vseh mogočih vrst pristaniških del, logistike in prevoza, preko podpornih in oskrbovalnih del... vse to tvori ekonomijo te male deželice, ki zadnjih nekaj let daje kruh tudi naši mali družinici.

Rojstni dan pristanišča pomeni, da je v večjem delu mesta promet osebnih vozil omejen ali povsem ohromljen. Ulice so ta konec tedna - tako kot nekoč davno - spet namenjene pešcem (in kolesarjem). Kar pa ne moti nikogar. 

Kljub stavki strojevodij je frekvenca vozil javnega prometa še vedno zgledna in čakanje na prevoz se kljub koncu tedna ne zavleče v več kakor deset minut. Tako smo lahko vsi, ne glede na to v katerem delu dežele živimo, v neke pol ure pri/na Svetem Pavlu, Sand Torkaiu ali Stari ribiški tržnici, torej eni izmed treh zgolj največjih izhodiščnih točk.

Kot se za slavje spodobi ni manjkal niti ognjemet, niti druge spremljajoče dejavnosti in obredje, od glasbenih odrov, ki so poskrbeli za zabavo, vse do posvetitve ladij s strani duhovnih očetov. In čeprav so med njimi po prepričanju velikanske razlike, saj je Hamburg pretežno protestantski, ni bilo moč opaziti razprtij v skupnem namenu - izkazati hvaležnost za božjo milost do današnjega dne in priprosilo za duše vseh, ki se bodo skozi tukajšnja vrata vrata v svet, zaradi kateregakoli že razloga podali v modra prostranstva širokih oceanov.

Si lahko predstavljate balet, ki ga uprizorijo vlačilci? Hamburžani seveda ne bi bili Hamburžani, če ljubezni do glasbe in kulture ne bi vpletli povsod, kamor je mogoče. In ker je pristanišče po naravi stvari tudi domovanje številnih vlačilcev, ti že tradicionalno svojemu mestu izkažejo hvaležnost tako, da na Labi (Elbi) zaplešejo čisto pravi balet. Najprej ob spremljavi nežnih zvokov dunajskega valčka, a kot se za mesto muzikal (in težko mašinerijo) spodobi, se ta v nadaljevanju razvije v čisto pravo rok-opero, katere vokali so hrumeči motorji teh barčic.

Najbolj impozanten pa je najbrž še vedno obisk luksuzne križarke Queen Mary 2, ki že od svoje sprve splavitve leta 2004 vsako leto posebej obišče Hamburško pristanišče ob njegovem rojstnem dnevu in odpre svoja vrata radovednim obiskovalcem. Gre za trinajstnadstropno križarko z okoli tisoč tristo kabinami, ki na krov sprejme nekaj več kakor tri tisoč potnikov in meri v dolžino za eno manjšo ulico - nekaj manj kakor tristo petdeset metrov.

Ne gre pa pozabiti omeniti tudi drugih obiskovalcev, najsi bo jadrnic, ali zgodovinskih muzejskih ladij, vse do podmornic, od katerih je npr. letos znana ruska izviniška podmornica U-434 tudi odprla svoja vrata radovednim obiskovalcem. 

Leta 1188 je nastalo Hamburško pristanišče. Ponosni na svojo zgodovino samozavestno in z upanjem zroč v izzive jutrišnjega dne, vsi po najboljših močeh pripravljeni vnesti še tako majhne izboljšave s skupnim ciljem - da bomo vsak na svoj način ob letu obsorej ponosni na svoj mali prispevek k tej veliki zgodbi.

Berem zgodbe o praznovanju doma in me prešine, da dokler se bo prikrojevalo zgodovino enkrat tako in drugič drugače, široko zaprtih oči za uvidenje resnice, se človek nima s čim primerjati, nima trdne opore na katero bi se naslonil. In tako je tudi prihodnjost zgolj splet naključij, ki vlivajo strah, dvom, tesnobo in apatijo. Želim si, da bi se tudi domovina prenehala sramovati svoje preteklosti in jo sprejela kot največji zaklad izkušenj, ki ji je na razpolago. Da bi se tudi tam končno oči uzrle v bodočnost, ki bi jo povezovali z željo po boljšem, po lepšem in po bolj koristnem.