Upravno sodišče je kršilo ustavne pravice s tem, ko ni izvedlo ustne javne obravnave in ni omogočilo ustavnemu pritožniku predstavitve svojih stališč, zaslišanja nasprotnih strank in prič ter izvedbe dokazov, čeprav je ustavni pritožnik vse to zahteval in podal zadostno podlago ter priložil listinske dokaze o kršitvah.

Ustavni pritožnik: Viljem (Vili) Kovačič, Na Straški vrh 26, 1000 Ljubljana
Kršitev pravic: 1. člen, 22. člen, 23. člen, 24. člen, 25. člen, 43. člen ustave

1. člen 3. protokola, 6., 10. člen EKČP

I. Postopek pred vložitvijo ustavne pritožbe

Ustavni pritožnik je izpodbijal izvolitev župana Mestne občine Ljubljana (MOL) Zorana Jankovića in mestnih svetnikov Liste Zorana Jankovića pred mestnim svetom in pred Upravnim sodiščem s petimi ugovori o nepravilnostih. Najpomembnejša med nepravilnostmi je uporaba oziroma zloraba javnih sredstev za namene volilne kampanje (use of state resources, abuse of state resources). Ta nepravilnost je storjena z nedovoljeno, enostransko uporabo javnih sredstev za izdajo in odpošiljanje tiskanih glasil, ki so predstavljale promocijo in nedovoljeno javno propagando. Gre za hudo kršitev. V državah zahodne Evrope zaradi takšnih nepravilnosti izvoljenega kandidata izločijo ali volitve razveljavijo. V Franciji ali Veliki Britaniji po vsakih volitvah nekaj izvoljenih kandidatov na ta način izgubi sedež. OVSE, Svet Evrope, Evropska unija in mednarodne organizacije štejejo to za eno najhujših zlorab, ki je v mnogih državah tudi kaznivo dejanje.

Ustavni pritožnik je pred Upravnim sodiščem zahteval javno ustno obravnavo, zaslišanje sebe in nasprotnih strank, zaslišanje prič in izvedbo drugih dokazov. Priložil je tudi listinske dokaze o nepravilnostih, ki potrjujejo njegova navajanja.

Upravno sodišče je po določbah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) moralo odločiti v 30 dneh. Po Kodeksu Sveta Evrope o dobrih praksah v volilnih zadevah, po priporočilih Beneške komisije, po stališčih dr. Jadranke Sovdat v zadevi Up-1410/18 z dne 13. 11. 2018 in po odločbi Ustavnega sodišča U-I-191/17 z dne 15. 1. 2018 bi sodišče moralo izvesti javno ustno obravnavo, a je ni.

Čeprav je sodba Upravnega sodišča izjemno dolga (62 strani in 215 točk), se do pritožnikovih navedb opredeljuje le v manjšem delu (od 143. do 215. točke), do pritožnikovih zatrjevanj glede financiranja volilne kampanje iz proračunskih sredstev pa v točkah 183. do 215.

Upravno sodišče je potrdilo, da “Bistveno je, da je zakonodajalec jasno predpisal, da volilne kampanje za župana in njegovo listo ni dovoljeno financirati iz proračunskih sredstev občine” (točka 185). Upravno sodišče je nato potrdilo, da je prišlo do zlorabe javnih sredstev za volilno kampanjo (točke 197-204) in za porabo proračunskih sredetev za propagando. Upravno sodišče je tudi potrdilo, da je prišlo do kršitve zakona. Po mnenju sodišča te nepravilnosti in kršitve zakona, ki so se zgodile, niso bistveno vplivale na izid, saj da je Lista Zorana Jankovića osvojila 23 od 45 sedežev v mestnem svetu, Zoran Janković pa 60,45% glasov. Za druge tiskovine, ki so promovirale župana Jankovića in Listo Zorana Jankovića, vključno s fotografijami župana s šolarji, je sodišče navedlo, da gre za “normalno obveščanje” na stroške občine in ne za nepravilnost. Upravno sodišče obravnave ni izvedlo, ker kršitve niso bistveno vplivale na izid, sodišče pa se sklicuje tudi na kratek 30 dnevni rok, ki ga je imelo na voljo za odločitev. Sodišče je zapisalo, da je namesto izvedbe javne obravnave zadostilo javnosti sojenja “v smislu javne objave izreka sodbe na oglasni deski” (točka 211). Zapisalo je tudi, da je upoštevalo “splošno sodno prakso glede razpisovanja javnih obravnav v situacijah, ko stranka ne utemelji prepričljivo, kako bi lahko zaslišanje prič ali kateri koli drug konkreten dokaz vplival na odločitev” (točka 212). Sklicevalo se je tudi na svojo prakso neizvajanja obravnav in na staro prakso z leta 2004, po kateri “zgolj gola zahteva stranke za izvedbo javne obravnave za obveznost izvedbe glavne obravnave še ne zadostuje.” Po stališču sodišča “bi sojenje na glavni obravnavi po nepotrebnem podaljšalo sodne postopke in potrebne stroške” (točka 213).

II. Kršitev ustavnih pravic

S tem, ko Upravno sodišče ni izvedlo ustne javne obravnave in omogočilo ustavnemu pritožniku predstavitve svojih stališč, zaslišanja nasprotnih strank in prič ter izvedbe dokazov, čeprav je ustavni pritožnik vse to zahteval in podal zadostno podlago ter priložil listinske dokaze o kršitvah, je kršilo njegove ustavne pravice.

Znano je, da Upravno sodišče izogiba javnim obravnavam in da krši pravice s tem, ko jih ne izvaja. Da jih krši, je potrdila odločba ESČP Mirovni inštitut proti Sloveniji. Upravno sodišče se upira izvajanju obravnav in celo po objavi sodbe Mirovni inštitut svoje prakse ni spremenilo. Upravno sodišče je potrdilo, da na primer oddelek v Mariboru že več let ni izvedel niti ene obravnave (dopisa Upravnega sodišča Su 677/18-2 in Su 677/18-5, oba priložena. Upravno sodišče sicer zapiše, da je izvedlo leta 2015 nič, 2016 nič, 2018 nič obravnav, 2017 pa da je izvedlo v eni zadevi tri javne obravnave, a to ni res, saj je v tej zadevi bila javnost zaradi varstva pravic otrok izključena, kar je jasno s Sklepa Vrhovnega sodišča I Up 55/2018 28. 3. 2018. Sledi torej zaključek, da ta oddelek sodišča že več kot štiri leta ni izvedlo niti ene javne obravnave).

Obveznost izvedbe javne obravnave v volilnih zadevah določa Kodeks Sveta Evrope dobrih praks v volilnih zadevah. To je poudarila tudi dr. Jadranka Sovdat v Up-1410/18 z dne 13. 11. 2018 in Ustavno sodišče v referendumski zadevi U-I-191/17 z dne 15. 1. 2018. Citiramo dr. Sovdatovo v Up-1410/18: “Povsem drugače spet kot v a posteriori volilnem sporu, kjer bo javna obravnava, upoštevaje seveda zatrjevane volilne nepravilnosti in oceno njihovega vpliva na volilni izid, praviloma morala biti opravljena.”

Upravno sodišče v sodbi samo citira stališče Ustavnega sodišča, po katerem ni potrebe po obravnavi če gre za “zgolj golo zahtevo” stranke. V mojem primeru ne gre za “zgolj golo zahtevo”, ampak sem pojasnil za vsako pričo posebej, zakaj jo želim in moram zaslišati in kaj bo izpovedala, enako pa tudi kaj bom izpovedal sam in kaj bom izprašal nasprotne stranke ter kaj se bo z zaslišanji pokazalo in dokazalo.

Po mnenju sodišča nepravilnosti in kršitve zakona, ki so se zgodile, niso bistveno vplivale na izid, saj da je Lista Zorana Jankovića osvojila 23 od 45 sedežev v mestnem svetu, a ravno ta podatek dokazuje, da kršitev je bila bistvena. Če bi Lista Zorana Jankovića osvojila le nekaj glasov manj, bi prejela 22 od 45 sedežev in s tem ne bi imela več večine v mestnem svetu. Večino je osvojila z izjemno tesno večino le nekaj glasov. Kršitev, ki jo je tudi Upravno sodišče ugotovilo, je torej bila zelo pomembna. Še več kršitev bi dokazala zaslišanja, moja ustna predstavitev in izvedba ostalih predlaganih dokazov.

Zato je s tem, ko Upravno sodišče ni izvedlo ustne javne obravnave in omogočilo ustavnemu pritožniku predstavitve svojih stališč, zaslišanja nasprotnih strank in prič ter izvedbe dokazov, čeprav je ustavni pritožnik vse to zahteval in podal zadostno podlago ter priložil listinske dokaze o kršitvah, Upravno sodišče kršilo moje ustavne pravice: enako varstvo pravic iz 22. člena ustave, pravico do sodnega varstva iz 23. člena, javnost sojenja iz 24. člena, pravico do pravnega sredstva iz 25. člena. Kršena mi je volilna pravica kot volivcu in kandidatu in pravica do poštenih volitev, kar vse zagotavlja 43. člen ustave. Kršeno je tudi načelo demokratične države, ki vključuje zahtevo po poštenih volitvah in po učinkovitem sistemu varstva volilne pravice in sistemu odprave nepravilnosti pri volitvah v volilnem sporu.

Stališče Upravnega sodišča, da v 30 dneh ni moglo izvesti javne obravnave, ni prepričljivo. To je dovolj dolgo obdobje, v katerem bi sodišče lahko sklicalo in izvedlo obravnavo, enako kot v podobnih primerih to izvedejo sodišča v drugih državah. Kot je zapisala dr. Sovdatova v Up-1410/18 z dne 13. 11. 2018 in v svoji knjigi Volilni spor, je v Sloveniji uveljavljen a posteriori volilni spor prav iz razloga, da je lahko po volitvah dovolj časa, da se izvede javna obravnava in ugotovi dejansko stanje in odloči. Ravno zaradi tega nimamo, kot imajo v nekaterih državah, izjemno hitra odločanja o nepravilnostih že pred volitvami, ko sodišča odločijo med volilno kampanjo v dnevu ali dveh. Če 30 dni ne daje dovolj časa, pa je določba ZLV ki predpisuje 30-dnevni rok neustavna, saj obdobje mora biti dovolj dolgo, da se obravnava izvede.

III. Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o lokalnih volitvah

Ker Zakon o lokalnih volitvah (Ur. l. 72/93 z dne 31. 12. 1993 in nadaljnje spremembe) ne vsebuje določbe, da mora Upravno sodišče izvesti javno in ustno obravnavo v primeru volilnega spora, je v neskladju z ustavo (1., 22., 23., 24., 25., 43. člen) iz istih razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku. Gre za protiustavno pravno praznino. Pravni interes izkazujem z ustavno pritožbo, a tudi kot volivec in ker nameravam tudi v bodoče kandidirati in se boriti za poštene volitve.

IV. Kršitev načela videza nepristranskega sodnika

Ustavni pritožnik je že v pripravljalni vlogi, takoj ko je videl ime sodnika, opozoril da sta brat sodnika in odvetnik MOL strankarska kolega v LDS in bila sta ministra iste politične stranke LDS, ta volilni spor pa je izrazito političen spor. Gre za kršitev videza nepristranskosti (6. člen EKČP).

V. Kršitev 3. člena 1. protokola EKČP in drugih določb EKČP

S tem, ko upravno sodišče ni izvedlo obravnave in mi omogočilo zaslišanja prič in predstavitve mojih stališč, je prišlo do kršitve 3. člena 1. protokola, 6. in 10. člena EKČP. Država mora omogočiti javno obravnavo na najmanj eni stopnji, zato gre za kršitev 6. ali 10. člena EKČP in če upravno sodišče obranvave ne izvede, jo mora ustavno sodišče (Selmani in ostali proti Makedoniji, 67259/14 z dne 9. 2. 2017, Bektashi Community in ostali proti Makedoniji, 48044/10, 75722/12 in 25176/13, z dne 10. 9. 2018, Gafgaz Mammadov proti Azerbaijanu, 60259/11, § 86, z dne 15. 10. 2015, Butkevich proti Rusiji 5865/07, z dne 13. 2. 2018). Glej tudi Petkov in ostali proti Bolgariji (77568/01 178/02 505/02 z dne 11. 6. 2009).

EKČP še ne varuje pravic pri lokalnih volitvah večine držav, a pri vsaki državi posebej preveri, ali so pristojnosti lokalnega organa tako široke, da bi ta organ ESČP lahko štel za "legislature". ESČP je tudi že zapisalo, da bi v prihodnosti lahko štelo pod legislature tudi individualne organe in organe lokalne samouprave, odvisno od obsega pristojnosti organa. Tako je že ESČP že odločilo, da EKČP pokriva volitve predstavniških teles dežel ali kantonov v Avstriji, Nemčiji, Belgiji in Švici (Timke v. Federal Republic of Germany, Commission decision of 11 September 1995, DR 82-A (1995), pp.158ff); Cherepkov v. Russia (dec.), no. 51501/99, ECHR 2000-I and X v. Austria, no. 7008/75, Commission decision of 12 July 1976, DR 6, pp. 120-121).

ESČP ni vsebinsko obravnavalo zadeve lokalnih volitev Turčije s pojasnilom, da predstavniško telo lokalne samouprave v Turčiji je le "repositories of powers of an administrative nature concerning the organisation and provision of local services." (Akova v Turkey, 33969/15, z dne 13. 9. 2016).

Je pa ESČP v zadevi Vito Sante Santoro proti Italiji (36681/97 z dne 1. 7. 2004, § 52,) odločilo, da italijanske regije province imajo toliko pristojnosti, da njihove volitve ESČP pokriva: "the regional councils are competent to enact, within the territory of the region to which they belong, laws in a number of pivotal areas in a democratic society, such as administrative planning, local policy, public health, education, town planning and agriculture (see paragraph 35 above). The Court therefore considers that the Constitution vested competence and powers in the regional councils that are wide enough to make them a constituent part of the legislature in addition to the parliament."

V zadnjih letih, podobno kot pri drugih pravicah, širi področje varovanja pravice. Zato je pričakovati, da bo ESČP odločilo, da EKČP pokriva volitve mestnih svetov, ki imajo več pristojnosti od ostalih občinskih svetov, še posebej pa mestnega sveta Ljubljane, ki ima po Zakonu o glavnem mestu še posebej široke pristojnosti. Mestni svet namreč pokriva področje iz odločbe Vito Sante Santoro (local policy, education, town planning).

VI. Predlog za absolutno prednostno obravnavo, ki je v volilnem sporu ustaljena praksa

Sodišče mora v a posteriori volilnem sporu (sporu po volitvah v zvezi z veljavnostjo volitev) odločati absolutno prednostno. Tega se je vedno držalo tudi Ustavno sodišče in je odločilo v nekaj dneh in največ v desetih dneh. To je nujno ne le zaradi varstva pravic ustavnega pritožnika, ampak zaradi varstva pravic izvoljenih funkcionarjev in volivcev. S tem, ko izvoljeni funkcionarji, ki ne bi smeli izvrševati mandata zaradi nepravilnosti, tega izvajajo, prihaja do nepopravljivih posledic, saj že sprejemajo akte.

VII. Predlog Ustavnemu sodišču

Ustavnemu sodišču RS predlagam, da absolutno prednostno razveljavi sodbo Upravnega sodišča in zadevo vrne Upravnemu sodišče RS v ponovno odločanje z napotkom, da opravi javno obravnavo in omogoči ustavnemu pritožniku izvedbo dokazov.

Priloge:

sodba Upravnega sodišča RS št. I U 2590/2018-19 z dne 25. 1. 2019

odločba Mestnega sveta MOL 041-330/2018-4 z dne 17. 12. 2019

sklep Občinske volilne komisije MOL z dne 22. 11. 2018

dopis Upravnega sodišča RS št. Su 677/2018-2 z dne 28. 11. 2018

dopis Upravnega sodišča RS št. Su 677/2018-5 z dne 3. 12. 2018

V Ljubljani 1. 2. 2018

Ustavni pritožnik

Viljem (Vili) Kovačič

Državljan K