Rabimo radikalno alternativo obstoječemu statusu quo, neke navidez dojete kot večne in vsakdanje normalne družbe, kar je seveda daleč od resnice, kaj je možno tu in sedaj dosežek neke normalne družbe po vseh idealih, h katerim naj bi vsi državljani težili, saj naj bi se vsi stalno obračali k svetlobi in stran od senc in teme. Mi se! Mi želimo biti svetilnik obračanja k dobremu in zavzemanja za najvišje dobro vseh, ker je možna boljša družba, normalnejša. To je smisel politike, skrb za vsakega človeka v Republiki Sloveniji.

Ta država je pri kreiranju Ustave RS veliko večino členov ustvarila s posnemanjem tujih državnih ureditev, glede rešitev neposredne demokracije veliko iz švicarske zakonodaje, ki implicitno zahteva aktivnega državljana vsak dan, ne le na štiri leta, torej nekoga, ki tako kot člani odbora brska za informacijami dnevno, jih filtrira, kritično presodi in izbere aktivno vlogo v soustvarjanju boljšega sveta. Takih tematik je veliko, predsednik republike je potožil Viliju Kovačiču, da se z njim srečava dokaj pogosto, kar ni težava nikogar drugega kot tega institucionalnega sistema, pri tem bo vsak oblastnik potegnil kratko, če bo skušal zavirati potrebne spremembe na bolje. Navsezadnje 83% ljudi v RS ni zadovoljno s stanjem demokracije v tej državi, 50% se sploh ne udeleži volitev, kar je ena najnižjih številk v evropskih državah. Volilec se počuti povsem odtujen od političnega procesa, počuti se nemočnega vplivati na svet okoli njega, ker da je obvladovan s strani bistveno močnejših sil od njega samega. To sicer drži, a po drugi strani je v Evropi trend gibanj za narodno in ekonomsko suverenost (Emmanuel Macron, bivši bankir jih emfimistično pojmuje kot avtoritarne režime), kar je naša druga priložnost, da se Slovenija izvije iz krempljev ugrabljenosti stran od ljudstva oz. popolnega obvladovanja hierahično oblikovanih elit glede poteka političnega procesa, ki je dejansko avtokratski oz. oligarhični sistem, ki ne prepušča več svežih idej, novih predlogov ter se utrjuje v prepričanosti v svojo večvrednost in naravno pravico do vladanja mimo volje ljudstva, kar je očitno zmotno. Je posledica mehkega prehoda iz bivšega sistema v nov sistem, kjer se je pričakovala postopna demokratizacija, ki pa nikoli ni v resnici polno zaživela. Enako ni zaživela večpolnost politike v smislu delitve oblasti med več igralci, kot je to zamišljeno v ameriškem sistemu zavor in ravnovesij. Pri nas je največje zavoro in ravnovesje dosedaj pričelo igrati pravosodje z nedavno odločitvijo o potrebi po enakih možnostih za obe strani nekega argumenta (referenduma). Po dolgih desetletjih precejšnjega podrejanja se je pod težo kritik in nizkega družbenega ugleda ta nekoč povsem politično podrejen del političnih silnic pričel razvijati in oblikovati zrelo pravno prakso, vredno svojega institucionalnega obstoja. Ker družbo potiska v napredek, na višjo miselno raven, ko je jasno, da je potrebno slediti idejam pravičnosti, načelu enakih možnosti in demokratične ustavne ureditve.

Ni naključje ime odbora, ki kot gibalo ljudskega odpora postavlja demokracijo in enake možnosti, ki pričenja naslavljati ta vprašanja na najpomembnejšem področju, politike, torej v sferi, ki se tiče vsakogar in vseh. Izid volitev v državni zbor je nepravilen, saj je v postopku do same izvedbe volitev prišlo do tako hudih pravnih in medijskih ter nedemokratičnih nepravilnosti, ki poudarjeno negativno učinkujejo na neoblastne kandidate za poslance in vsem volilcem nepopravljiva škoda, katere sankcija so lahko le ponovne volitve ob ustrezni prilagoditvi zakonodaje z Ustavo RS in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami zavezanosti k spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokratični ureditvi oblasti, ki izhaja iz volje ljudstva in ne posameznih interesnih skupin (pravnega, medijskega, političnega sveta, ki imajo dejansko odločilnejši vpliv na volitve od volilcev samih z izločanjem list, preferiranjem list glede pravice do vlaganja kandidatur in nesankcioniranja dvojne kandidature liste stranke SD brez pristne vezi s kandidatko, neomogočanja popravkov pri spolnih kvotah pri fazi potrjevanja kandidatur, medijskih izkrivljanj podobe kandidata v času volilne kampanije brez enakih orožij s poudarjenim financiranjem oblastnih kandidatov nasproti neoblastnim, ki bi si v imenu demokracije in enakih možnosti zaslužili pozitivno diskriminacijo, ne pa negativno). V primeru spremembe volilnega sistema bi kazalo razmisliti o 88 volilnih okrajih z 1 izvoljenim poslancem v vsakem okraju, kar ima učinke korektiva glede na potrebo po decentralizaciji Slovenije - vsak okraj ima posrednika, preko katerega ljudstvo izvaja oblast in glede omejitve strankarskega vpliva na promocijo kandidatnih list predvsem preko nosilca liste. Volilci niso seznanjeni z referencami in programi kandidatov, kar onemogoča izbiro na podlagi ključnih volilnih informacij. Javni funkcionar ne bi smel preferirati lastne izvolitve v fazi potrjevanja kandidatur za novo delovno mesto poslanca v primerjavi z ostalimi kandidati za poslanca. Kot kandidat za poslanca imam pravni interes, saj vse te oligarhične odločitve odločilno vplivajo na volitve namesto volilcev kakor veleva naša Ustava.

Širše okolje v nasprotju s temi najvišjimi pravnimi členi potiska našo domače okolje žal v smer normalizacije nenormalnega stanja. Koncentracija politične moči v rokah profesionalnih politikov in različnih “strokovnjakov” so pretvorili politiko v obrt, kjer je v kontektstu širšega okolja povsem nepomembno razlikovanje med neko levico in desnico. Volitve so postale lepotno tekmovanje med “karizmatičnimi” voditelji, ki se borijo za pozornost volilnega telesa, da bi uveljavili politiko različnih oblik enega in istega: maksimizacija svobode tržnih sil na račun države blaginje, ki se jo stalno razgrajuje in na račun sedaj povsem opuščenega cilja države o polni zaposlenosti preko ustvarjanja novih delovnih mest. Vse to se rezultira v krizi tradicionalne politike, ki se kaže v vse večji pasivnosti državljanov, članov strank, volilcev… Vojna proti terorizmu je potisnila ljudstvo nazaj proti Srednjemu veku in je tako vzrok kot posledica izjemne koncentracije moči v rokah izbrancev.

Vsa te silnice potrebujejo svoj, vaš, torej tudi naš ljudski pravilni odgovor od spodaj navzgor, saj smo ob poznavanju resnice dolžni poskrbeti ne le zase, za svoje bližnje, ampak tudi za najširše našo skupnost s pomočjo uporabe legitimnega prava, prave medijske pozornosti prvovrstne tematike, ki se tiče tudi vprašanja, ali sodelavci medijev želijo živeti v obstoječi nenormalni družbi ali pa so pripravljeni prispevati svoj delež v sestavljanju mozaika nove
družbe. Za pravo demokratično družbo, kjer glas ljudi šteje in kjer zmaga najboljši argument, najboljša politika za reševanje skupnih problemov. Ljudje rabijo pridobiti zavest o stanju naše družbe in o usmeritvi, ki jim pritiče v skupno dobro. Ljudje smo politika, smo tu in sedaj, izborimo si moč odločanja in usmerjanja družbe na nekih povsem novih temeljih. Zavrzimo kar je slabo, in posvojimo vse, kar je dobro. Pričakujemo vaš prispevek v obliki, kot ste si ga zamislili vi sami in kadarkoli, upajmo da bo pa tu in sedaj oz. v ponedeljek ob 13. uri pred parlamentom, ko bomo predstavljali naš pravni boj z očitnimi nepravilnostmi, ki tako nam kot vam jemljejo iz dneva v dan in je potrebno temu enkrat reči STOP. Hvala za vašo pozornost in se vidimo!
Prosimo za komentiranje na družabnih omrežjih, delitve in všečkanje, saj s tem postavljate naš boj v središče tudi vašega političnega delovanja in borbe za lastno kakovostno življenje in vaših otrok ter njihovih potomcev!

Vaš Gašper FERJAN,
Odbor za demokracijo in enake možnosti
Kandidat za poslanca na Listi novinarja Bojana Požarja
https://www.facebook.com/Ferjan.gasper/
031 501 605