Tega niti Lukašenko
ne bi zlepa si privoščil,
pravo do poloma zloščil,
kršil zakon z javno ženko.
Ženska javnega poklica
s silo se nad stranko spravi,
pa naloge ne opravi
poslušalka zlega klica.
Ceno nizko res postavi
za storitev protipravno,
belorusko neustavno.
Mar pri pameti ni pravi?
»Zgolj en cener, desetak,«
rekla ženska je, ki meša
in katere cena peša,
v kar prepričal se je vsak.
Meša ceno in jo reže,
padla ji je nizko skrajno,
profanirana je trajno,
cena njena je brez teže.
Ceno meša levoročno,
uboga ženska amatersko,
misli, to da je pozersko,
pa je le lovljenje nočno.
Nočno delo dvojno ceno
moralo bi vsaj imeti,
ona pa zastonj vzeti
se ponuja skrajno leno.
Se na lov slabo pripravi,
ne pozna pravil poklica,
amaterska nočna ptica
šanse v hipu vse zapravi.
Spravila se je nad stranko,
takšno zgolj potencialno,
zalomila krucialno,
cvilila bi ženska tanko.
Če bili bi v državi,
kjer prastara je obrt
pod kontrolo in zaprt,
kdor brez mere onegavi.
Tu pa ceno packa meša
po služabniško predana,
kot da je substancam vdana,
meša, dokler ne opeša.
Misli, da je vsakdo stranka,
brez problema njen klient
in izbere slab moment,
neprimeren kraj sestanka.
To pač ni navadna stranka,
kakršne lovi pod ceno,
levoročno in polteno
kakor zadnja razprodanka.
Se pomeša ji presoja,
kdo je stranka in kdo ne,
dá zato pod ceno vse,
o klientih ko razsoja.
Meša in izda papirček,
ki se pravi mu odredba,
cilj odredbe je privedba,
kot bi spisal pionirček.
Kak popoln še začetnik,
ki je brez kilometrine,
z glavo ki v težave rine,
tumast, lakomen povzpetnik.
Kaj pod tem je razumeti,
da tako je padla cena,
da zdaj ženščina cenena
se v prekrške gre ujeti?
Kaže, da izgublja glavo
ženske uboge gospodar,
mu v brezglavju nič ni mar,
krši ko moralno pravo.
V Lukašenkovi državi
takšna stvar se ne kaznuje,
čas pa tistim se maščuje,
ki kršitelji so pravi.
Ceno tudi ta plačala
slej ko prej bo, ki zdaj meša
in pod težo grehov peša,
pa čeprav je packa mala.
Dec 16, 2015