Spoštovani in dragi prijatelji vztrajniki V obdobju med izidom Nove revije št. 57 s prispevkom za slovenski nacionalni program februarja 1987, procesom proti četverici tako imenovani Aferi JBTZ maja 1988 in podpisovanjem Majniške deklaracije 1989, politične izjave, ki so jo oblikovale slovenske opozicijske stranke in z njo zahtevale suvereno državo Slovenijo so bili objavljeni sledeči verzi, ki sem jih izrezala iz časopisa in shranila zaradi spodbujajoče teme, ki je verjetno vplivala tudi na marsikoga, da se je udeležil protestov pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, udeležil plebiscita, podpisal Majniško deklaracijo
Citiram: vedno ste se jih tako bali- bili ste tako majhni proti njim, ki so vedno stali nad vami, na stopnicah, balkonih,
odrih, in vendar je dovolj, da se le za trenutek nehaš bati, ali recimo, da se začneš bati malo manj,pa se zaveš, da so oni tisti, da so oni tisti, ki jih je najbolj strah. Spodaj zapis iz katedre
23. decembra 1990 smo se na plebiscitu odločili za samostojnost Slovenije ob nepozabnih zgodovinskih besedah velikega demokrata in domoljuba dr. Jožeta Pučnika: »Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo.«
25. junija 1991 ob prvem praznovanju Dneva državnosti je v časopisu Delo izšla pesem slovenskega pesnika Janeza Menarta- Slovenska pomlad (Slovenskim vojakom naših dni), ki jo je večkrat prebral naš pesnik Tone Kuntner.
Citiram:
Drevo slovenstva raste tisoč let
In zdaj prišla je velika pomlad,
ko docvetel je hrepenenja cvet
in že zori svobode zlati sad.
Sad, ki zori,ni dar bogatih tal
in sončnih dni in blagega dežja.
Iz upanja pognal je sredi skal
in rasel iz krvi in iz gorja.
A zdaj zori. In milostljivi čas
je med sinovi našega rodu
vseh dob in let in dni določil NAS
za zadnjo stražo svetega sadu,
da ga z drevesa tisočletnih nad
še zadnji hip nam ne ukrade tat.
Zaradi naše naivnosti in nepozornosti je bil sveti sadež ukraden z drevesa tisočletnih nad. Drevo je res izropano, vendar njegove korenine so še kako žive in nepoškodovane ter čakajo na prebujajočo se novo pomlad.
Zato bom še enkrat citirala verze, ki so še kako zelo pomembni v tem času ko se borimo za Resnico, za Pravico, za pravno državo in tu pred sodiščem zahtevamo izpustitev krivično obsojenih in preklic indičnih tožb. To naj bo spodbuda vsem tistim,ki jih je zelo strah ali malo manj, da se nam takoj pridružijo, kajti vsaka korenina potrebuje takojšno novo energijo v novi prebujajoči se pomladi.Ne dovolite, da se drevo tisočletnih nad posuši in umre.
Citiram: z mojimi dodatki:
Vedno ste se jih tako bali,
bili ste tako majhni proti njim,
ki so vedno stali nad vami , na stopnicah,
balkonih, odrih, danes delujejo skrito
in za našimi hrbti in vendar je dovolj,
da se le za trenutek nehaš bati, ali recimo,
da se začneš bati malo manj, pa se zaveš,
da so oni tisti, da so oni tisti, ki jih je najbolj strah.
Dokaz temu so indične sodbe in preganjanje JJ.
Mar 03, 2015