Spoštovani dobri in pogumni ljudje na tem civilnodružbenem shodu! V zadnjih mesecih in tednih je odmik realnega od resničnega in pravičnega tako velik, da mnogi slišijo biti plat zvona za bližnji konec sveta. Vsaj slovenskemu svetu, in to ni skrivnost, se ne piše nič dobrega. Dežela, ki so jo pogumni , zvesti in sposobni rojaki s podporo množic – s pomočjo vas - v ključnem trenutku vzpostavili v svobodno slovensko državo, je na zelo veliki preizkušnji.
Nekako pred dvema letoma, ko se je začela zamenjava oblasti s pomočjo ulice...me je začelo skrbeti za usodo naše države. Misel, da je, enkrat porojena na tako demokratičen način kot je naša - tudi večna, se je pokazala za naivno. Skoraj utopično. Upravičena je skrb za prihodnost in bojazen je iz dneva v dan bolj izrazita. Poglejte samo včerajšnji dan v Ljubljani. Tisto kar je ene spravilo iz oblasti in v zapor, pa še nedokazano povrhu – zagotavlja drugim, 10x bolj obremenjenih – prostost in oblast. Je komu nerodno? – v deželi obrnjenih vrednot seveda ne!
A naša država ni zgrajena na kakšni prisili, na srednjeveških tvorbah, davnih mitih, imperializmu ali ideologiji. Njen izvor je v resnici demokratičen – in kot taka obstane ali pade. Pred četrt stoletja, so se skoraj vsi državljani odločili, da želijo živeti v svobodi in demokraciji Sloveniji. Če je oboje napadeno – in to je – potem je napadena država- ranjena je domovina – od znotraj – usodno!
Želim izpostaviti, da Slovenije brez svobode in demokracije ni!
Komu se imamo čast zahvaliti za vračanje starega in totalitarnega – za to kar nas rine v spiralo pogube? Vplivnemu delu slovenskega pravosodja gotovo!
Taka je domača tradicija že iz dobe enoumja, ko je bilo sodstvo imenovano »udarna pest revolucije«. In trdo jedro tega istega pravosodja – na škodo ostalih, ki delajo pošteno.. služi še vedno istemu gospodarju.
Negativna kadrovska selekcija je že v preteklosti na vrhove privedla upogljive, kompromitirane, morda malo butaste in nestrokovne, brez znanja jezikov – a zato toliko bolj hvaležne in uporabne kadre. Bojim se, da je pri g. Masleši storjena izbira po tem ključu. Dodano je še to, da gre za človeka, ki si te države ni želel – sedaj pa je v vrhu pravosodje veje oblasti v slovenski državi.
V junijskih dneh, na večer letošnje državne proslave, sem v Ljubljani srečal Toneta Krkoviča, ki se je pripravljal na odhod v zapor. Prizadet, a ne strt se je zaskrbljeno poslovil in odhitel v noč. Malo po tem sem šel po mestu in na Kongresnem trgu, srečal predsednika vrhovnega sodišča g. Branka Maslešo, kako je iz teme stopil na rdečo preprogo in se podal v prvo vrsto na državni proslavi za dan slovenske državnosti. Za vse in mnoge, ki imamo radi domovino je to žalitev!
Junaki odhajajo v zapor očitno po krivici, častilci bivšega režima, ki si slovenske države niso želeli in je ne morejo nositi v srcu, pa stopajo v njene prve vrste. Naj se zahvalimo, mislim da g. Borutu Pahorju, njegovi vladi, za tako hlapčevski in navdahnjen izbor prvega sodnika, ki je bržkone po godu slovenskemu podzemlju in obstanku le tega v prihodnosti.
Če bi bila krivda dokazana in v imenu ljudstva jasno predstavljena, če bi imelo sojenje potrebne elemente pravičnosti, potem mene ne bi bilo na tem protestu in vas tudi ne.
A vidi se, skozi vse mehanizma odločanja, zavlačevanje in šikaniranje, da gre za organizirano početje in zlorabo dela pravosodja za politično eliminacijo močnega nasprotnika.
Kaj pa mi?
Podcenjevali smo udbovsko podzemlje, ki je v zločinu, laži in ropu ustvarilo že bivšo državo in ima za talca tudi to. Menili smo, da bodo njeni maloštevilni ostanki pristali na demokratične standarde, ker pač ne bo drugega izhoda:
Pa so imeli svoj drug izhod in ti ostanki niso bili maloštevilni. Po oceni je kar slaba tretjina komunističnih privilegirancev že v prejšnjem režimu živela na račun večine naroda, kot paraziti, prisesani na zdravo tkivo. Najprej so ljudi prestrašili in uročili z množičnimi umori, mučenjem in zapori. Potem so premožnejše oropali, sposobnejše izgnali. Takrat so bili usodno prizadeti gospodarski, kulturni - skratka vrednostni temelji slovenstva, kar nas z zapoznelim efektom udarja prav v tem času.
Z naropanim so namreč zavladali in ustvarili svoje medije, svoje sodstvo, ki ni služilo resnici in pravici ampak v prvi vrsti njim. Tako so delovali vsi komunistični sistemi, in tako so delovali tudi fašistični. Proces prevrednotenja slovenskega pravosodja ni potekal skladno z razvojem demokracije, ampak počasneje z mlajšo generacijo….. in nekako zastal. Sam osebno, kot relativno dober poznavalec narave totalitarnih zločinov in njihovih prikrivanj - od Teharij do Hude jame, lahko rečem da je vpliven del slovenskega pravosodja storil vse, da ni storil nič pri pregonu storilcev! Spomnim se kako se postopek proti Ribičiču sploh ni mogel začeti, ker niso hoteli zaslišati takrat še živečih prič.
Tisto pravosodje, ki je pri preiskavi najtežjih kaznivih dejanj kar jih pozna človeštvo – pri nezastarljivih zločinih pasivno, tako, da ščiti krvnike, si ne zasluži zaupanja tudi v drugih težkih zadevah, kjer stroka trči ob ideologijo oz. udbomafijsko podzemlje. Bojim se, da gre v našem primeru prav za to: Če bi imeli sodbo v imenu ljudstva na podlagi dokazov, potem iz spoštovanja do pravičnosti teh shodov ne bi bilo, ne glede na izid sodbe.
V pomoč pri razumevanju časa, ki ga živimo naj služi naslednji biblijski citat iz pisma Timoteju:
“Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od resnice in zabredli v bajke.” 2 Timoteju 4:3-4
Spoštovani:
Nekatere vas poznam, poznam vaše zgodbe. Tu ste pošteni ljudje, ki ste v tej deželi naredili veliko dobrega, delajmo to še naprej – po kriterijih resnice - za pravično Slovenijo!
J. Možina, pred sodno palačo v Ljubljani, 6.10. 2014
Oct 07, 2014