Prejšnji: Kratka Zgodovina neoliberalizma 7

Vrvenje turistov v Piranu, me je ob poslušanju njihovih razglabljanj, o milionih evrov, dnevni politiki in o tem kako je vse »fajn« in pod kontrolo in kako v Piranu spet nismo naredili nič za boljši obisk turistov, pripravilo do tega, da se ponovno lotim teme »Obvezno berilo za politike«. Tokrat bom poskušal predstaviti prispevek ekonomista Josepha E. Stiglitza na temo naraščajočih razlik med bogatimi in revnimi in nepravično razdelitvijo družbenega bogastva.

Na spletni strani VANITY FAIR je ekonomist Joseph E. Stiglitz maja 2011 objavil prispevek z naslovom: Of the 1%, by the 1%, for the 1%, ki govori o neenakosti in nepravičnosti v razdelitvi narodnega dohodka v ZDA, za katero pravi, da jo bodo obžalovali tudi najbogatejši.

Podnaslov ilustracije v članku je še bolj zgovoren: DEBELI IN DIVJI Vrhnji 1% ima morda najboljše hiše, najboljše izobraževanje, najboljši življeski stil, pravi avtor članka, toda »njihova usoda je povezana s tem, kako živi drugih 99%.«

Članek je za nas zanimiv iz večih razlogov: res je, da govori pretežno o Ameriki, res pa je tudi, da mora prav ta Amerika upoštevati tudi druge igralce na planetu Zemlja, kot so Evropska unija, Kitajska, Indija in azijski Tigri.

Zakaj pa je zanimiv za nas?

Mogoče za to, da spoznamo, da je poznavanje funkcioniranja današnje svetovne ekonomije in z njo povezane politike včasih bolj pomembno kot pa to, kdo nas hvali in kdo graja pri izvajanju direktiv, ki jih pišejo tisti, ki že ves čas vodijo to »ekonomsko cirkuško predstavo«.

Glavni igralci v tej predstavi nas še vedno kontrolirajo, nas usmerjajo in nam svetujejo, kaj narediti, da se »pri njih ne bo nič spremenilo«, mi pa se bomo po njihovih napovedih čez mnogo let morda izkopali iz krize. Svetujejo reševanje finančnega sektorja in bank, kar jih ohranja na njihovih pozicijah.

Ne nazadnje pa gre za naslednje vprašanje: Kdo nam bo pomagal, če si ne bomo sami! Vsi zahtevajo zategovanje pasu, nihče pa še ne razmišlja o tem, kaj narediti, da se ponovno oživi gopodarstvo.

Poglejmo kaj piše v IMF-ovem sporočilu za javnost - Press Release No. 12/134 April 16, 2012 z naslovom: Izjava ob zaključku IMF FSAP misije v Sloveniji (Statement at the Conclusion of the IMF FSAP Mission to Slovenia).
Misija Mednarodnega Monetarnega Sklada (IMF), pod vodstvom Vassilija Prokopenka, je bila na obisku v Sloveniji od 4. do 16. aprila 2012, da opravi oceno v skladu z programom FSAP (Financial Sector Assessment Program). Ta program (FSAP) oceni moč finančnega sektorja, šibke točke in ranljivost na sistemska tveganja in pregleda nadzorni sistem in dogovore za nepredvidene dogodke. Predstavniki misije so se srečali z višjimi uradniki in osebjem iz Ministrstva za finance, Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, predstavniki finančnih ustanov, strokovnih združenj, in možganskimi trusti (Think Tanks).
Misija FSAP je ugotovila, da je slovenski finančni sistem svetovna kriza močno prizadela. Medtem, ko so organi slovenske oblasti vzdrževali finančno stabilnost, se je sposobnost poslovnih bank poslabšala. Glavni udarec predstavlja izpostavljenost do močno prizadetega sektorja gradbeništva in za nekatere banke rizične naložbe. Zaradi znatnega poslabšanja kvalitete kreditov in v povezavi s tem povečanje rezervacij za pokrivanje izgub iz posojil, je bančni sektor v zadnjih dveh letih izkazal izgube iz tekočega poslovanja. Pokazalo se je, da bo proces razdolževanja, ki se je začel leta 2009 dolgotrajen.

Krepitev finančnega stanja poslovnih bank, je kratkoročna prednostna naloga slovenskih oblasti. Za dosego tega bo potrebna kombinacija ukrepov, vključno z dokapitalizacijo bank in čiščenjem bilanc stanja bank. Finančno prestrukturiranje morajo spremljati ukrepi za poglabljanje komercialne usmerjenost bank pod vladnim nadzorom. To bo zahtevalo dolgotrajno upravljanje za reševanje slabosti teh bank, ki so bile prizadete zaradi krize.

Regulatorni in nadzorni okviri finančnega sektorja so na splošno v skladu z najboljšimi mednarodnimi standardi in praksami, čeprav nekatere posebne pomanjkljivosti obstajajo in jih je treba obravnavati.Nadzor finančnih institucij, je treba dopolniti z makrobonitetnim nadzorom, usmerjenim v stabilnost finančnega sistema kot celote.
#
Financial Sector Assessment Program (FSAP), ustanovljen leta 1999, je poglobljena analiza finančnega sektorja posamezne države. FSAP programe izvaja osebje Mednarodnega Monetarnega Sklada (IMF) skupaj z osebjem Svetovne banke (WB) v državah v razvoju in državah z razvijajočim se trgom, v razvitih gospodarstvih pa programe izvaja osebje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) samostojno.Programi FSAP imajo dve glavni sestavini: finančno stabilnost in finančno razvojno oceno za ocenjevanje držav v razvoju in držav z razvijajočim se trgom. Ocena finančne stabilnosti je glavna naloga sklada in zajema oceno treh komponent: (1) vir, verjetnost in morebitni vpliv glavnih tveganj za makro-finančno stabilnost v kratkoročnem obdobju, (2) politika finančne stabilnosti države, in (3) zmogljivost organov oblasti za upravljanje in reševanje finančne krize, ko se tveganja uresničijo. Ker program FSAP ne ocenjuje zdravja posameznih finančnih institucij in ne more napovedati ali preprečiti finančnih kriz, opredeli le glavne šibke točke, ki bi jo lahko sprožile.
#

Pričujoči tekst sem napisal 1.5.2012, za tiste, ki jih tema zanima še prilagam naslednje informacije:

Za zelo radovedne pa še napoved IMF-a o rasti BDP per capita /stalne cene/ za izbrane države v obdobju 2010 - 2017. World Economic Outlook Database, April 2012. Obeta se nam svetla prihodnost...

Takole pa izgleda poročilo o zadolženosti držav /Grčija, Portugalska, Irska/. Poglejte prvih 8 minut videa: VIDEO

Mi pa hrabro v nove zmage: Težko pričakovani stresni testi bank

Naslednji: VANITY FAIR - O 1%, z 1%, za 1% - 1