Prejšnja: Kratka zgodovina neoliberalizma 2

Skupaj so te politike (ki jih je Margaret Thatcher v povsem enakem obdobju prezrcalila v Veliko Britanijo skupaj z divjo privatizacijo) pripeljale do družbene neenakosti, ki je v Združenih državah Amerike do tedaj še ni bilo. To prikazujejo in potrjujejo tudi grafi v nadaljevanju.

Graf 1 prikazuje, kako je produktivnost v tem obdobju še naprej enakomerno naraščala, medtem ko so plače po »Volcker Shocku« leta 1973 padle in s tem učinkovito prelile večji del presežne vrednosti od delavcev na lastnike kapitala. Dodatna potrditev tega trenda so plače izvršilnih direktorjev - CEO (Chief Executive Officers), ki so se povečale v povprečju za 400% v devetdesetih, medtem ko so se delavske plače povečale za manj kot 5% in zvezne minimalne plače znižale za več kot 9%.

Slika 1. Napad na delo: realne plače in produktivnosti v ZDA, 1960-2000

Vir: R. Pollin, Contours of Descent (New York, Verso, 2005).

Graf 2 prikazuje, kako se je delež nacionalnega dohodka za najvišje sloje družbe povečal na alarmantno stopnjo: delež, ki gre vrhnjemu 1% se je več kot podvojil od leta 1980 od 8% na 18% (enako velja za Britanijo v enakem obdobju, s skokom iz 6,5% na 13% ). Na ta način so bila obnovljena razmerja, ki so vladala v času »Zlate dobe« ( »Gilded Age« - Zlata doba je obdobje hitre gospodarske rasti in prebivalstva v ZDA v času po koncu državljanske vojne in po obdobju obnove ob koncu 19. stoletja). Po podatkih popisa prebivalstva, so se vrhnjim 5% ameriških gospodinjstev od leta 1980 dalje, njihovi prihodki povečali za 72,7%, medtem ko je srednji sloj gospodinstev po višini prihodka stagniral. Spodnjemu sloju gospodinstev pa so se prihodki zmanjšali za 7,4%.

Slika 2. Delež nacionalnega dohodka, 1979-2008

Vir: Mother Jones magazine, based on US Census data

Toliko o efektu »prelivanja« navzdol; ekonomist Ha-Joon Chang iz Univerze Cambridge je o tem prikladno zapisal: "Delati bogate ljudji bogatejše, ne dela nas preostalih bogatejše." Prav tako ne spodbujajo gospodarsko rast, kar je edina utemeljitev za k ponudbi usmerjeno ekonomijo."

V resnici je ravno nasprotno res. Od začetka neoliberalizma, je industrializirani svet beležil padec povprečne stopnje rasti na prebivalca (per capita) z 3,2% na 2,1% .
Kot kažejo te številke, je neoliberalizem kot orodje za gospodarski razvoj popolnoma odpovedal, deloval pa je briljantno kot orodje za ohranjanje moči bogate elite.

Sledi: Kratka Zgodovina Neoliberalizma 4