Navado imam, da zjutraj ob kapučinu v kavarni Piran na Tartinijevem trgu, preletim časopis in si v možgane vnesem predpisano "dnevno dozo" reševalnih ukrepov vsakokratne vlade. V tem primeru gre za izkušeno vladno ekipo, ki je že pred časom krojila našo usodo, s priseganjem na vsemogočne neoliberalne ekonomske ukrepe. V enem od člankov sem zasledil tarnanje portoroških gostincev in hotelirjev o posledicah slabega obiska turistov (-20%) v času velikonočnih praznikov. Pravijo, da italjanov ni skoraj nič več, da tu in tam v Portorož zaide še kakšen bogat rus, praviloma brez občutka za zapravljanje denarja, da slovenski gostje zapravijo povprečno 15-20 evrov, da pa se počasi vračajo nemci. Ugotovitev napisana nekje med tekstom nam pove veliko: "Trideset let sem že gostinec in lahko povem, da moramo zadnja leta res delati na osebnem stiku z gosti; tako poskušamo doseči, da bi se k nam vračali". Kolikor pomeni zadnja leta, zadnjih par let, se očitno prejšnja leta s tem problemom ni bilo potrebno ukvarjati.
Utrujen od informacijske preobremenitve o težavah na vseh koncih in krajih sem se vrnil v galerijo in na internetu našel prispevek, ki ga je na FB objavil prijatelj Bor. Naslov članka je bil "A Short History of Neoliberalism (And How We Can Fix It)", njegov avtor pa Dr. Jason Hickel, predavatelj antropologije na londonski "School of Economics and Political Science". Odločil sem se, da članek prevedem in predstavim naši javnosti.
Hickel članek začenja z ugotovitvijo, da njegovi študentje jemljejo danes prevladujočo ekonomsko ideologijo neoliberalizma za samoumevno, naravno in neizogibno. Pravi, da to ni povsem presenetljivo, saj je bila večina njih rojena na začetku devetdesetih in je za njih neoliberalizem vse kar poznajo. Pravi, da je Margaret Thatcher leta 1980 morala prepričati ljudi, da ni »nobene druge možnosti« kot ta, da sprejmejo neoliberalizem. Danes je ta predpostavka že »vgrajena«, je vseprisotna v našem življenju in splošno sprejeta, tako med pripadniki desne kot tudi leve politične opcije. Hickel ugotavlja, da ni bilo vedno tako. Po njegovem ima neoliberalizem specifično zgodovino in poznavanje te zgodovine je pomebna protidoza za njegovo hegemonijo, saj kaže, da obstoječa ureditev ni naravna in neizogibna, temveč je nova, da je od nekod prišla in da so jo oblikovali posebni ljudje s posebnimi interesi.
V nadaljevanju bom poskušal povzeti najbistvenejše povdarke iz odstavkov vsebine članka, v katerih nam Hickel pojasni kako so se stvari spremenile, od kod neoliberalizem izhaja in kako izgleda razvojna krivulja neoliberalizma, ki nas je pripeljal v današnjo situacijo.
Neoliberalizem v zahodnem kontekstu
Zgodba se začne z veliko depresijo leta 1930, ki je bila posledica tega, kar ekonomisti imenujejo "kriza hiperprodukcije." Kapitalizem se je širil s povečevanjem produktivnosti in zniževanjem plač, kar je ustvarilo globoke razlike in postopoma zmanjšalo kupno moč ljudi in ustvarilo zasičenost trga z izdelki. Ekonomisti pod taktirko Maynarda Keynesa, so predlagali, da država tvorno sodeluje pri regulaciji kapitalizma. Trdili so, da bi z znižanjem brezposelnosti, dvigom plač in povečanjem povpraševanja potrošnikov po blagu, država lahko zagotovila nadaljnjo gospodarsko rast in ohranila družbeno blaginjo. Predlagali so razredni kompromis med kapitalom in delom, ki bi preprečil nadaljnje nestabilnosti.
Ta ekonomski model je znan kot "vgrajeni liberalizem" - to je bila oblika kapitalizma, vgrajenega v družbo, omejenega s političnimi skrbmi in namenjenega družbeni blaginji. Njegova zamisel je bila, da bi za dostojen družinski dohodek dobili pokorno, produktivno delovno silo srednjega razreda, ki bi imela sredstva, da porabi viške serijske proizvodnje osnovnih dobrin. Amerika in Evropa sta po II. svetovni vojni na široko sprejeli ta načela.
Oblikovalci politike so verjeli, da bi lahko uporabljali keynesijansko načela za zagotovitev ekonomske stabilnosti in družbenega blagostanja po vsem svetu in s tem preprečili naslednjo svetovno vojno.
Takrat je nastala institucija Bretton Woods (ki je kasneje postala Svetovna banka-WB, Mednarodni denarni sklad-IMF in Svetovna trgovinska organizacija-WTO), zato, da bi se odstranili problemi v plačilnem neravnovesju ter za spodbujanje obnove in razvoja na področjih med vojno opustošene Evrope.
Sep 03, 2013