Supina državljanov, ki smo 30. junija 2016 vložili Ustavno pobudo za vnitev eno stransko, ne ustavno in v nasprotju z mednarodnim pravom  odvzete družbene lastnine preko lastninske zakonodaje po osamosvojitvi, smo predsedniku Vlade RS in predsedniku DZ RS ter vsem poslankam in poslancem poslali pismo z zahtevo o vrnitve odvzete družbene lastnine, nam znanim lastnikom, ki smo jo ustvarili.  

Ob podpori organizacij s preko 300.000 članov jih pozivamo, da popravijo zmoto in podprejo Deklaracijo o neprehodu družbene lastnine v državno in katero bo vložil poslanec Janko Veber.

Zbira se 10 podpisov poslancev za sejo DZ RS. 

................................................................................................................

Na podlagi 110. člena poslovnika Državnega zbora ( Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10) je Državni zbor Republike Slovenije na seji ………………, dne……………. sprejel

Deklaracijo o neobstoju prehoda družbene lastnine v državno

Državni zbor s to deklaracijo, kot razglasom temeljnega pomena za državljane Republike Slovenije,

sporoča vsem državnim institucijam in državljanom, da Ustava Republike Slovenije ni nikoli določila načina preoblikovanja družbene lastnine v državno.

Družbena lastnina je tako v okviru 4. člena Ustavnega zakona z dne 25. junija 1991 varovana enako kot zasebna in zato uživa posebno varstvo po Ustavi in mednarodnih konvencijah.

Obrazložitev:

Državni zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije  nimata nikakršnega pravno veljavnega dokazila, da so se državljani na kakršenkoli način odpovedali družbeni lastnini na ustavni ali mednarodno pravni ravni. Ni bilo  ponujeno referendumskega ali drugega pravno veljavnega primerjalnega posvetovanja z državljani kot lastniki. Družba ni skupina nekih imaginarnih in neimenovanih oseb,temveč smo to državljani z imeni in priimki. Tako so titularji ali njeni lastniki znani od prvega do zadnjega.

S sprejemom Ustave Republike Slovenije 1991 nismo spreminjali družbene ureditve in velja glede družbene lastnine še vedno pravna razlaga Ustave SRS in SFRJ 1974. Tako je v tem duhu družbena lastnina varovana po Ustavi RS 1991 v 33. členu kot zasebna lastnina in v 69. členu, ki prepoveduje njeno razlaščanje razen v javnem interesu.

Ustavni  zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v 4. členu pravi: Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Državni zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije sta si enostavno izmislila, da je državna lastnina tista s katero lahko  prosto razpolagajo, jo uničujejo ali preprodajajo. Družbeno lastnino bi lahko podržavili le v simboličnem smislu,tako da bi jo država varovala, bi pa bila še vedno naša zasebna – privatna lastnina cele skupnosti. Prav tako državna lastnina ni ustavna norma Ustave Republike Slovenije 1991 in je le ta ne pozna.

Po Ustavi Republike Slovenije 1991 ima oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno. Iz tega izhaja, da so oblast in država državljani in ne Državni zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije, ki sta le službi državljanom.

Z zakoni o lastninskem preoblikovanju in posledično po njih sprejetimi podzakonskimi  predpisi, se je tako poseglo v obstoječe domače in mednarodno varovano lastništvo družbene lastnine z namenom, da se je samovoljno odvzame in preoblikuje v drugo obliko lastnine v nasprotju z voljo državljanov lastnikov, Ustavo Republike Slovenije 1991, členi 17. in 30. Splošne deklaracije  človekovih pravic; OZN 1948 in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; Rim 1950 in z njenim dodatnim Protokolom; Paris 1952, ki prepovedujejo enostranski odvzem lastnine.

Deklaracija o človekovih pravicah  v 17. členu izrecno pravi: Vsakdo ima pravico do premoženja, tako sam kakor tudi skupno z drugimi. Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno vzeto.

Podpisi predlagateljev:

Janko Veber

………………………..

………………………..

………………………..