V trgovini srečam znanca, ki me povabi na kavico. Tako po plačilu na blagajni greva skupaj proti izhodu, ko se iz daljave zasliši glas blagajničarke: Gospod pozabili ste račun! Znanec zamahne z roko in reče ko j... ta račun. Ko stopiva na prosto se izza stebra pojavi mala mozoljasta pojava skrita za očali in potisnjenim klobukom nad očmi in reče: Račun prosim! Znanec mu reče: Saj nisem tvoja natakarica ali slabo vidiš očalar. Oprostite, sem uradna oseba in preverjam ali imate račun za ravnokar kupljeno blago, mu odgovori mozoljasta pojava, potegne iz žepa nekakšen blokec in začne nekaj na njemu čečkati in sam zase govoriti: V primeru, da ni računa je kazen v višini .... Čuj ti mozoljko, kaj ti mene zezaš? Jaz blaga nisem kupo temveč vkrado in če vkradeš ne moreš imeti računa, jasno, ga nahruli znanec. Pokaži člen ali paragraf po katerem moraš imeti račun za vkradeno, doda znanec. Oprostite gospod lopov res je kar pravite, se vam najiskreneje opravičujem, pomota in vam želim prijeten dan ter na svidenje gospod lopov, ga poizkuša pomiriti mozoljko in vrže zmečkan globni listič v koš ob vratih trgovine.

Ves čas se obračam okrog in gledam ali ni kje skrita kamera, da se nasmejimo, pa je ni bilo.....

Državljan in oblast.

Zahtevmo vrnitev ukradenih podjetij:

Podpiši z nami USTAVNO POBUDO ZARADI RAZLASTITVE NAS DRŽAVLJANOV:

http://www.pravapeticija.com/ustavna_pobuda_zaradi_razlastitve_nas_dravljanov

Tudi tile ne rabijo računa