Podatki pridobljeni z monitoringom voda so pomembni kot izhodišče za načrtovanje ukrepov s katerimi bodo vodna telesa v prihodnjih letih dosegla boljšo kemijsko in ekološko stanje. Z boljšim kemijskim in ekološkim stanjem voda pričakujemo tudi zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in živa bitja.
Podatki ki se pridobivajo z monitoringom so interpetirani znotraj poročil in analize ter dostopni vsakemu ki je računalniško pismen. Kakšen je vpliv onesnaženja je skozi različne parametre in vplive na ekosistem ter človeka predstavljen v zgornjih tabelah. Toda kje se v tej zgodbi najde posamezni prebivalec regije, podjetnik in kmetovalec.
Velik vpliv na onesnaženje ima neurejeno odvajanje odpadnih voda v razpršenih naseljih. Za ta naselja je značilno, da je edini vir tretiranja komunalnih odpadkov vodi v individualne greznice, ki je po drugi strani velik točkovni vir onesnaževanja. Vloga in naloga vsakega posameznega lastnika hiše in celotne lokalne uprave je, ustrezna, ekološko sprejemljiva in ekonomsko ugodna oblika zajemanja in čiščenja odpadnih voda v individualnih hišah, kmetijah in gospodarskih objektih.
Za razumevanje negativnega vpliva so ključni razumljivo interpretirani podatki ki jih pridobimo z monitoringi. Prav tako je ključnega pomena dostopnost teh podatkov za določena območja kot je v našem primeru to Gajševsko jezero in Mura na Martinu na Muri. V veliki meri ugotavljamo, da smo naštevanje onesnažil v vodi prebivalcem ne pove veliko. Prav tako se je potrebno po metodologiji ozaveščanja prebivalcev tega lotiti postopoma in to že v zgodnjih letih pri otrocih. Z dvigom ozaveščenosti se lahko znižuje onesnaženje okolja.
Cilj , ki smo si ga zastavili smo dosegli. Želeli smo lažji dostop do bogatih podatkov o stanju onesnaženosti voda na projektnem območju. Podatke smo zbrali in jih povezali s tveganji. Opozorili smo le na parametre ki res izstopajo vrsto let in dokazano vplivajo na okolje ali zdravje posameznika. Podatki se bodo znotraj info centra Ljutomer uporabljali v namene ozaveščanja skozi izobraževanje mladih in otrok, študentov ter predvsem prebivalcev na območju projektne regije.
Ozaveščenost posameznikov in družbe o vplivih onesnaženja na okolje in človeka je vsako leto višja. O tem pričajo podatki o izboljšanju stanja voda in pričujoči projekt ki je iniciativa lokalne populacije ter lokalne skupnosti. Ukrepi za izboljšanje so v veliki meri dragi, saj morajo popraviti stanje onesnaženja ki se je nabiralo leta in leta. Vsekakor je vsak napor ki je vložen smiselni in potreben če želimo v prihodnje živeti v čistem in kakovostnem okolju.
LITERATURA IN VIRI
- Agencija RS za okolje, Program monitoringa stanja voda 2010 -2015, http://www.arso.gov.si/.
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 2013, Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda, http://www.mkgp.gov.si/
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 2013, Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemnih voda, http://www.mkgp.gov.si/
- Gale, I. in drugi (2014), Pregled oskrbe s pitno vodo v Sloveniji in kakovost pitne vode, NIJZ interno
- Raspor, P. in dr. (2007) 04 Pomen biotehnologije in mikrobiologije za prihodnost, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo
- Agencija RS za okolje, (2008)Kakovost voda v Sloveniji. http://www.arso.gov.si/.
- Ministrstvo za zdravje (2015), Program monitoringa pitne vode, http://www.mpv.si/
- Čehić, S. (2007): Pogled na vode v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, številka 9, 27 Okolje.
- Kazalci okolja v Sloveniji. Pridobljeno http://kazalci.arso.gov.si/.
- Novak, S. (2014): Gajševsko jezero. Diplomski seminar, Maribor: Filozofska fakulteta Maribor.
- Vovk Korže, A. in Bricelj, M. (2004): Vodni svet Slovenije. Priročnik za interdisciplinarno proučevanje voda. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije.
- Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta (2014): Vrednotenje potencialnega vpliva kmetijstva na kemijsko in ekološko stanje voda v Pomurju s predlogi stroškovno učinkovitih ukrepov za njegovo preprečevanje. Velenje: ERICo Velenje Inštitut za ekološke raziskave d.o.o..
http://www.mpv.si/uploads/program2015_v_januar.pdf
- Hrvatske vode (2015): Plan upravljanja vodnim područjima 2016-2021.
- Hrvatske vode (2012): Izvještaj o kemijskom stanju podzemnih voda u Republici Hrvatskoj
- Flajšman, E. (2014): Stanje površinskih voda sliva Drave u Međimurskoj županiji u razdoblju 2008-2012. Godine
- Međimurske vode (2014): Izvješće o kvaliteti vode za ljudsku potrošnju