Jezero je nastalo leta 1973, kadar zajezili reko Ščavnico in zalili takratno polje, ki sta ga pred tem pokrivala gozd in travnik. V najboljših razmerah lahko zadrži do 1,93 milijonov m3 vode. Osnovni namen zajezitve je bila večja poplavna varnost za prebivalstvo ob Ščavnici, ki je v preteklosti večkrat poplavila in ogrožala domačine. Zato so v letih 1980 reko v večini toka regulirali, uravnali in z njenih brežin odstranili večino vegetacije. Po nastanku zajezitve v Gajševcih se je nevarnost poplav zmanjšala. Spodnja tabela prikazuje rezultate meritev, ki so bile izvedene med leti 2007 in 2011 na Ščavnici. Končna ocena analize je bila, da Ščavnica ne dosega okoljskega standarda kakovosti (Erico Velenje, 2013).

Tabela 4: Letne povprečne vrednosti nekaterih škodljivih snovi v reki Ščavnici (merilna postaja Spodnji Ivanjci). Z rdečo so obarvane vrednosti, ki so prestopile dovoljeno mejo.

NDOSK - ne dosega okoljskega standarda kakovosti

Vir: Vrednotenje potencialnega vpliva kmetijstva na kemijsko in ekološko stanje voda v Pomurju s predlogi stroškovno učinkovitih ukrepov za njegovo preprečevanje, Končno poročilo, Velenje 2013.

Samočistilne sposobnosti jezer so precej manjše kot je to značilno za reke in potoke, saj je manjša dinamika (pretočnost) vode, ki onemogoča večje samočiščenje. V kolikor se v jezersko vodo vnaša večja količina hranilnih snovi (to so denimo dušik, fosfor, amonij in njihove spojine), kot jih lahko organizmi v vodi porabijo, sčasoma pride do nasičenosti z hranilnimi in organskimi snovmi.

Slednji pa so pomembna hrana za nekatere vodne organizme (na primer alge in cepljivke), ki se začno zato prekomerno razraščati v vodi. Kadar te alge odmrejo se njihovi ostanki potopijo na dno jezera in tam začnejo gniti. Postopek gnitja povzroča kemične procese, ki poslabšajo kakovost vode za vse organizme. Naravno ravnovesje jezera so poruši in pride do staranja in zaraščanja jezera- t.i. evtrofikacije. Ta proces v veliko primerih dodatno pospešuje človek, z svojimi dejanji in z vnašanjem dodatnih fosforjevih in dušikovih snovi v vodo. Evtrofikacija je tudi naraven proces, ki se z časom pojavi na vseh jezerih, razlika je ta, da poteka naraven proces veliko počasneje (Čehić, 2007).
Onesnažene snovi lahko pridejo v jezero na sledeč način:
- z spuščanjem neočiščenih odpadnih (kanalizacijskih) voda v jezero,
- z ploskovnim spiranjem pesticidov in umetnih gnojil iz okoliških kmetijskih površin,
- pri Gajševskem jezeru dodatno onesnaževanje vode povzroča še dotok onesnažene reke Ščavnice.
V razpršenih naseljih v okolici Gajševskega jezera ni urejenega odvajanja kanalizacijske vode, zato ta velikokrat konča v naravi in s tem močno onesnažuje okolje. Težavo je za dobrobit vseh potrebno hitro in ugodno rešiti. V okviru projekta »Dobra voda za vse« je cilj to težavo urediti s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav. Drugi vir težav pa je intenzivno kmetijstvo. Posnetki nazorno prikazujejo, da je Gajševsko jezero skoraj v celoti obdano z kmetijskimi površinami. Uporaba škropiv in umetnih gnojil (ki vsebujejo dušik, fosfor in amonij) se pozna tudi na kakovosti vode, saj se vse te strupene snovi spirajo v jezero in tako močno onesnažujejo vodo. Podobna težava se pojavlja tudi pri reki Ščavnici, saj v Ščavniški dolini kmetijska polja segajo skoraj do roba reke, ker je na brežinah malo rastlinja se preko spiranja in vetra v reko vnašajo strupene snovi, ki nato ob dotoku končajo v Gajševskem jezeru. V kolikor vse te podatke združimo v celoto dobimo jasno sliko o vzrokih onesnaženosti. Po meritvah sodeč namreč spada Gajševsko jezero med evtrofna, v določenih parametrih celo med hiperevtrofna jezera (Novak, 2014). Kategorije evtrofnosti jezer so prikazane v sledeči tabeli, pridobljeni podatki za Gajševsko jezera pa v tabeli na sledeči strani.

Tabela 5: Vrednosti, ki jih je določil OECD, za določanje stanja jezer in vodnih teles so sledeči: 

Vir: ARSO, http://www.arso.gov.si/.

Monitoring, torej začetek meritev, analize in objave podatkov za Gajševsko jezero se je na podlagi vodne direktive o zahtevi za določitev kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles začel v letu 2007. Podatki, ki jih je pridobil ARSO za Gajševsko jezero so zaskrbljujoči.

Tabela 6: Podatki meritev za Gajševsko jezero med leti 2007- 2012.

Vir: ARSO, http://www.arso.gov.si/.

Podatki jasno kažejo, da je Gajševsko jezero v večini kategorij evtrofno ali celo najbolj onesnaženo, torej hiperevtrofno.

Oprijemljivi podatki, ki nam govorijo o kakovosti vode so še vonj, barva, količina odplak, pH vrednost in delež kisika v vodi. Voda iz Gajševskega jezera je bila v obdobju meritev brez izrazitega vonja, barva 20
pa je bila rahlo kalno- rjava. Med leti 2007 in 2011 so bile zaznane le naravne odplake, za leto 2012 pa ni podatka (Novak, 2014).
Kisik je za življenje v vodi enako pomemben, kot za ostala živa bitja na kopnem. Na količino kisika v vodi v veliki meri vplivajo temperatura vode (zato je v poleti nasičenost vode z kisikom v manjša), prisotnost soli, zračni tlak in pretočnost (več pretoka pomeni večjo količino kisika). Organizmi začutijo pomanjkanje kisika v vodi že, če nivo slednjega pade pod 3 do 4 mg/L. Voda, ki ima vsebnost 2 mg/L ali manj kisika je praktično »mrtvo vodno telo«. Pomanjkanje kisika v vodi je lahko posledica sledečih dogodkov: vnosa strupenih spojin, umetnih gnojil ali neočiščenih odplak in visokih temperatur v kombinaciji z aktualnim nizkim vodostajem. Gajševsko jezero je razmeroma plitvo, zato ostaja tudi v poletnih mesecih temperatura vode enakomerna. Prevladujoči veter večkrat premeša vodo in ga obogati z kisikom, zato do pomanjkanja, kljub onesnaženosti, ne prihaja. Povprečne vrednosti kisika v Gajševskem jezeru se med letom gibajo med 9,1 mg/L do 11,5 mg/L, kar je zelo dobro (Novak, 2014).
Vrednost pH pomeni koncentracijo vodikovih ionov (potentia Hydrogenium) in je podatek s katerim izmerimo kislost oz. bazičnost vode. Skrajni vrednosti sta 1 (kislo) in 14 (bazično), srednja vrednost 7 pa je nevtralno. Večina živih organizomov živi v območju pH med 4.5 do 9.5, navzdol in navzgor pa razmere za njih niso ugodne. Voda, ki je v stiku z zrakom pa je zaradi dežja rahlo kisla. Večje spremembe pH vrednosti vode imajo lahko velik vpliv na kakovost življenja za organizme v vodi. pH vrednost večine jezer se giba med 6.5 in 8.5 (Vovk Korže in Bricelj, 2004). V letih med 2007 in 2011 je vrednost pH Gajševskega jezera nihala med 8.3 in 8.6, kar je v mejah normale.

Tabela 7: Povprečne izmerjene vrednosti določenih onesnažil v Gajševskem jezeru.

Vir: ARSO, http://www.arso.gov.si/.

Tabela nam prikazuje povprečne vrednosti snovi, ki onesnažujejo Gajševsko jezero. Podatki so zaskrbljujoči, saj se vsebnost vseh analiziranih snovi v vodi rahlo povečuje, ali v najboljšem primeru stagnira. Delež celotnega ogljika, dušika in nitritov se povečuje, količina fosforja pa niha. Podatki za delež mangana, železa, aluminija in cinka v vodi niso popolne, saj so bile meritve za te snovi opravljene le leta 2007 in 2008. V letu 2012 se delež nobene snovi ni zmanjšal v primerjavi z prejšnjo meritvijo, kar nakazuje na rahlo povečevanje onesnaženosti vode.

Onesnaženost vode z fosforjem izvira predvsem iz intenzivne kmetijske pridelave (preko ploskovnega spiranja iz njiv), saj fosfor vsebujejo predvsem umetna gnojila in organske odplake.

Fosfati spadajo med hranilne snovi, njihova vsebnost v vodi torej pospešuje proces evtrofikacije. V neonesnaženih jezerih količina fosforja v vodi ne presega 0,1 mg/L (v Sloveniji je dovoljena vsebnost fosfatov v pitni vodi 0,3 mg/L) (Vovk Korže in Bricelj, 2004). Delež fosfatov v Gajševskem jezeru je ostal pod dovoljeno mejo le v letih 2007 in 2011, v času ostalih meritev pa je vrednost prestopila dovoljeno mejo. Sveži podatki raziskave iz 2013 so dokazali, da več kot 90% onesnaženja Gajševskega jezera z dušikom in fosforjem izvira od kmetijskega obdelovanja bližnjih površin (Erico Velenje, 2013).

Graf 1: Delež fosfatov v Gajševskem jezeru.

Vir: ARSO. http://www.arso.gov.si/.

Graf 2: Delež nitratov v Gajševskem jezeru.

Vir: ARSO. http://www.arso.gov.si/.

Celoten organski dušik je seštevek vseh vrst dušikovih spojin, ki se pojavljajo v vodi. Onesnaženje vode z dušikovimi spojinami je posledica spiranja z kmetijskih površin, ki jih je v okolici Gajševskega jezera obilo. Ob tem se lahko dušik v vodi znajde tudi z odplakami iz industrije in komunalnimi odplakami (Kazalci okolja v Sloveniji, 2009). V naravi dušik ni prisoten v vodi. V kolikor se zgodi vnos dušika v vodo ga deloma rastline uporabijo za svojo rast, toda presežek, ki ga rastline ne porabijo, je že škodljiv in onesnažuje vodo. Prisotnost dušikovih spojin, nitratov, nitritov in amonija v Gajševskem jezeru se po zadnjih meritvah rahlo povečuje. Prisotnost amonija v vodi je znak onesnaženosti (Novak, 2014).

Graf 3: Delež celotnega dušika v Gajševskem jezeru.

Vir: ARSO., http://www.arso.gov.si/.

Gajševsko jezero lahko po pridobljenih podatkih označimo za onesnaženo vodno telo. Dodaten vnos hranilnih in organskih snovi, ki pridejo v vodo z ploskovnim spiranjem iz kmetijskih površin, z dotokom onesnažene reke Ščavnice in z spuščanjem neočiščene odpadne vode v jezero in Ščavnico, spodbuja proces evtrofikacije jezera. Vodna gladina se je že začela zaraščati z vodnim oreškom. Dodatno težavo povzroča zamuljenost dna Gajševskega jezera, vzrok česar sta dva dejavnika (1. reka Ščavnica, ki iz zgornjega toka prinaša sedimente, ki se odlagajo v jezero; 2. evtrofikacija, ki povzroča prekomerno razrast alg in odmiranje organizmov, ki se nato usedajo na dno in tam gnijejo, kar posledično pomeni dodatno usedanje na dnu jezera). Debelina mulja se neprestano povečuje, s tem se zmanjšuje kapaciteta zadrževalnika, to pa pomeni, da je jezero zmožno zadržati manjšo količino vode kot je načrtovano. Glede na to, da je bila akumulacija Gajševsko jezero načrtovana za zaščito pred poplavami, bi bila njena prvotna funkcija ogrožena. Z zmanjšano pretočnostjo se bo nevarnost poplav za prebivalce v okolici jezera znova povečala. Slabšo kakovost vode in nadaljnjo evtrofikacijo jezera pa bi občutila tudi živa bitja. V okviru projekta »Dobra voda za vse« smo izdelali razvojni načrt za sanacijo in nadaljnjo upravljanje z Gajševskim jezerom. Sanacija bo potekala na sonaraven način, brez dodatnega obremenjevanja okolja.

V načrt so vključeni ekoremediacijski ukrepi na reki Ščavnici (vegetacijski koridor, odbijači toka, stranska struga) in Gajševskem jezeru (učna pešpot okoli jezera iz naravnih materialov, opazovališče za ptiče, odstranitev mulja, učni poligon za ekoremediacije) in postavitev rastlinskih čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode iz okoliških gospodinjstev. Sanacija Gajševskega jezera se mora začeti z očiščenjem vode, šele nato se lahko začne razvoj ostalih dejavnosti v okolici jezera. V kolikor ne bomo nič ukrepali se bo stanje še poslabšalo. Z ERM ukrepi in sanacijo lahko spodbudimo trajnosten razvoj jezera in ožje regije, kar bo pozitivno vplivalo tudi na življenje domačinov.