Aljaž Lesjak: Mura skozi čas - poročilo o profilu reke Mure
Reka Mura v Sloveniji sodi v tip meandrirajoče pramenaste reke, za katero je značilno, da ima znotraj struge več korit. Glavnina toka teče po glavnem koritu, s preusmerjanjem toka in z ustvarjanjem novih glavnih korit pa stara korita postajajo ...
Mura - danes in jutri

Četrtek, 25. Oktober 2018 ob 18:56

Odpri galerijo

Slika 6: Prikaz sprememb struge v različnih časovnih obdobjih - okolica Apač

POVZETEK
Reka Mura je do njene regulacije struge v začetku 20. st. nenehno spreminjala potek glavne struge in stranskih korit. Spreminjanje struge je bilo dokumentirano v različnih časovnih obdobjih v obliki kartografskih prikazov - panoramskih kart, vojaških kart, fotogrametričnih podob ali kart v kateri izmed
drugih oblik. Z uporabo postopka georeferenciranja arhivskih kart in vektorizacije Mure ter njenih stranskih korit smo pridobili dober zgodovinski pregled stanja vodotoka od 18.st. do danes.
Podatki izmerjenih prečnih profilov (od l. 1974 do danes) so bili uporabljeni za analizo spreminjanja rečne morfologije.


UVOD
Reka Mura v Sloveniji sodi v tip meandrirajoče pramenaste reke, za katero je značilno, da ima znotraj struge več korit. Glavnina toka teče po glavnem koritu, s preusmerjanjem toka in z ustvarjanjem novih glavnih korit pa stara korita postajajo stranska (t.i. rokavi). Tovrstni tipi rek, kjer se z morfološkega
vidika spremembe dogajajo vsakodnevno, so izjemno pomembni za raznolikost habitatov ter veliko biotsko pestrost. Vemo, da ima reka Mura visok hidropotencial. Neizogibno je, da se bo strokovna javnost razdelila med zagovornike ohranjanja današnjega "naravnega" stanja reke in tiste, ki želijo
izkoristiti potencial tudi na tem vodotoku. Namen prispevka ni postaviti se na eno ali drugo stran, ampak objektivno pregledati razpoložljivo arhivsko kartografsko dokumentacijo in izdelati elaborat morfoloških sprememb na reki Muri skozi čas. Elaborat prikazuje nekaj stoletij dolg prehod iz
"naravne" v regulirano strugo.
V arhivih, knjižnicah, arhivih upravljalcev, na spletu in arhivih vodarskih podjetjih smo pridobili kartografsko gradivo, ki bi pojasnilo spreminjanje struge reke Mure vse do danes in ugotovili, v kakšni meri so za spremembe krivi posegi človeka, katastrofalne poplave ali kakšen drug dejavnik.
Analiza je bila razdeljena v dva vsebinska sklopa:

  • analiza pridobljenih kartografskih virov, ki prikazujejo Muro, vrednotenje natančnosti ter zanesljivosti kart, izdelava primerjave strug iz različnih časovnih obdobij za območji mejne Mure (Ceršak - Radenci) in notranje Mure (Radenci - Veržej),
  • analiza oblike struge reke na neraziskanem odseku notranje Mure.


UPORABLJENI KARTOGRAFSKI VIRI
Med prebiranjem člankov, ki so obravnavali podobno tematiko, smo zasledili najstarejši in hkrati edini vir kartografske dokumentacije pred letom 1900, in sicer iz l.1824-1860 (franciscejska izmera). Za izvedbo primerjalne analize spreminjanja stuge vzdolž celotnega obravnavanega območja samo en vir
ni dovolj. Želja je bila, da pridobimo večji del razpoložljive kartografske in geodetske dokumentacije, ki obstaja za območji mejne in notranje Mure. Pregledani so bili sledeči arhivi:

  • podatki arhivskih map katastrskih izmer (analogno gradivo na Geodetskih upravah) in digitalizirano gradivo v Arhivu RS (http://www.arhiv.gov.si/),
  • Narodna in univerzitetna knjižnica,
  • Pomurski muzej Murska Sobota,
  • interni arhiv DEM d.o.o. - digitalni in analogni,
  • Avstrijski Österreichisches Staatsarchiv Wien,
  • spletni viri.

Ugotovili smo, da je kart, ki pokrivajo tangirano območje kar nekaj, in da so bili izdelane predvsem v času vojn.
Viri, ki so bili najdeni in upoštevani v analizi so:

  • panoramski prikazi - 16.st.
  • karte prve vojaške izmere (1763 – 1787)
  • karte druge vojaške izmere (1806 – 1869)
  • karte tretje vojaške izmere (1869 – 1887)
  • arhivski ortofoto posnetki iz l. 1959

PANORAMSKI PRIKAZI
Najstarejši zapis, ki smo ga našli v arhivu DEM d.o.o., sega v 16.st. Karte so se v tem obdobju izdelovale brez uporabe merilnih instrumentov, kartografske projekcije so se uporabljale izredno redko. Prikaz prikazuje okolico Radgone, ki je bila v tem obdobju otok. Zanimiv je prikaz naselja Žetinci (sredina slike, spodaj), ki je v tem obdobju ležalo neposredno ob reki Muri, danes pa so od struge oddaljeni 1.8 km.

				Slika 1: Panoramska slika iz 16.st. (DEM d.o.o.)			Slika 1: Panoramska slika iz 16.st. (DEM d.o.o.)

JOŽEFINSKA VOJAŠKA TOPOGRAFSKA IZMERA (1. VOJAŠKA IZMERA)
Avstrijsko cesarstvo je kot vojaška sila začelo po koncu sedemletne avstrijsko pruske vojne izdelovati topografske karte za boljšo orientacijo vojske na terenu. Pomanjkanje zanesljivih kart je bil namreč eden glavnih razlogov za neučinkovitost avstrijske vojske. Karte so na podlagi ukaza cesarice Marije
Terezije nastale v letih 1763-1787. Izdelovali so jih vojaški uradniki.
Karte so bile izdelane za posamezna območja, brez trigonometrične osnove, v merilu 1:28.800. Celotna monarhija je bila razdeljena na 4000 kart, velikost posamezne karte je bila 42cm x 62cm, na njih je bilo prikazano območje cca. 216 km2. Karte so bile zelo podrobne (podatki o vodah, gozdovih, mestih), prikazane so celo posamezne hiše.
Na podlagi teh merjenj je bilo prvič dokumentirano tudi slovensko ozemlje. Mape jožefinskih vojaških merjenj so imele do 19. stoletja oznako vojaške tajnosti, zato so bile znanosti dolgo nedostopne. Zaradi določenih pomanjkljivosti kart niso nikoli reproducirali in so se ohranile le kot originali.


2. VOJAŠKA IZMERA IN FRANCISCEJSKA IZMERA
V začetku 19. stoletja so postale karte prve vojaške izmere iz konca 18. stoletja neprimerne oz. zastarele za nove načine bojevanja. Zaradi vedno večjega števila vojakov, ki so sodelovali v bitkah, je bilo pomembno, da je izbira bojišč skrbno načrtovana, oskrba vojske nemotena, itd. Vsa ta dejstva so
zahtevala temeljito predhodno poznavanje terena, kar je bilo mogoče le s podrobnimi kartografskimi podlagami.
Leta 1806 je cesar Franc I. izdal ukaz o novi izmeri celotne Habsburške monarhije, ki je trajala skoraj pol stoletja. Poleg podrobnejše predstavitve terena (zajem vseh detajlov, pomembnih za vojskovanje) je bila glavna prednost nove vojaške izmere njena trdna trigonometrična osnova. Tako je bila nova zbirka kart Habsburškega cesarstva prva, ki je bila izdelana na predhodno definirani geodetski osnovi, in je imela določeno kartografsko projekcijo. Glede na nekatere zgodovinske vire je bila za preslikavo zemeljske ukrivljenosti v ravnino najverjetneje uporabljena Cassinijeva projekcija, čeprav se nekatere lastnosti uporabljene projekcije na kartah ne ujemajo z definicijo Cassinijeve projekcije.
Skupaj z izdelavo vojaških kart se je v cesarstvu vzporedno izvajal tudi projekt obnove zemljiškega katastra (stabilni kataster). Obe področji sta zato med sabo neločljivo povezani oz. odvisni eno od drugega.
Posamezni listi karte druge vojaške izmere so bili izdelani v merilu 1:28.800, torej v enakem merilu kot karte prve vojaške izmere. Podatke Jožefinske vojaške topografske izmere (prva vojaška izmera) in druge vojaške izmere smo pridobili iz Avstrijskega državnega arhiva (Österreichischen Staatsarchiv, www.oesta.gv.at).


3. VOJAŠKA IZMERA
Med drugo vojaško izmero (1806 - 1869) je geodezija kot veda izjemno napredovala. Karl Fiedrich Gauss je izdelal teoretični opis oblike Zemlje na fizičnem načelu potencialnih ploskev ter razvil postopek izravnave geodetske mreže z metodo najmanjših kvadratov. Zaradi obeh novosti in dejstva, da so karte druge izmere prikazovale stanje izpred nekaj desetletij, se je proti koncu 19. stoletja začela nova izmera Habsburške monarhije (od l. 1867 Avstro-Ogrske), ki ji danes imenujemo »tretja vojaška izmera« (ali franciscejsko-jožefinska – po Francu Jožefu). Izmera se je izvajala med letoma 1869 in
1887 (Gabor, 2009)
Pod to izmero (ki je potekala v merilu 1 : 25.000) štejemo tri nize sistemskih kart, izdelanih v merilu 1 : 25.000, v katerem je tudi potekalo kartiranje, »specialke« za orientacijo na terenu merila 1 : 75.000 ter ''stopinjske'' karte ali ''generalke'' merila 1 : 200.000, ki so se uporabljale v generalštabih za strateške namene na najvišji ravni (Gabor, 2009).
Podatke tretje vojaške izmere smo pridobili na spletnih straneh univerze Eötvös, oddelek za kartografijo in geoinformatiko, Madžarska (http://lazarus.elte.hu/hun/digkonyv/topo/3felmeres.htm).

				Slika 2: Izsek karte prve, druge in tretje vojaške izmere (od leve proti desni)			Slika 2: Izsek karte prve, druge in tretje vojaške izmere (od leve proti desni)

KARTOGRAFIJA 20. IN 21. STOLETJA
Med obema svetovnima vojnama je področje kartografije stagniralo. Izdelava kart in kartografskih prikazov je bila omejena izključno za potrebe vojskovanja, velik del kart pa je bil med vojno in po njej uničen.
Do razmaha sodobne kartografije na ozemlju Slovenije pride po l. 1959, ko se uvede ciklično aerosnemanje celotnega ozemlja države. Snemanje se izvaja na vsake 3 leta (z redkimi izjemami pogojenimi s finančnimi sredstvi), arhivski posnetki oz. skenogrami pa so danes dostopni na Geodetskem inštitutu Slovenije.
Pri izdelavi analize smo pridobili najstarejše posnetke, torej posnetke, ki segajo v leto 1959. Po tem obdobju se je dogajanje na reki Muri, gledano z vidika morfologije reke, umirilo. Spremembe položaja struge zaradi izvedene regulacije reke so minimalne.

Daljinski zajem podatkov je konec 20. st. in v začeteku 21. st. na področje kartografije prinesel revolucijo. Velike količine uporabnih in klasificiranih podatkov je bilo mogoče z uporabo fotogrametrije in kasneje laserskega skeniranja pridobiti v zelo kratkem času.
V analizo so bili vključeni podatki laserskega skeniranja iz l. 2010 in l. 2014, ki sta zajemala področji mejne in notranje Mure.

UPORABLJENI PODATKI PREČNIH PROFILOV
Meritve prečnih profilov na območju mejne Mure se sistematično merijo od l. 1974 dalje, periodično na tri leta. Podatki so zbrani v digitalni, tabelarični obliki, ki omogoča izris prečnih profilov za posamezno stacionažo v vsakem trenutku. Zaradi poglobljene analize Inštituta za vode Republike Slovenije prečnih profilov na tem odseku nismo podrobneje analizirali, osredotočili smo se na analizo prečnih profilov na območju notranje Mure.
Specifičnost območja notranje Mure je pomanjkanje hidrografskih meritev prečnih profilov. V arhivih DEM d.o.o. smo našli meritve rečne struge iz l. 1984 (izvajalec je bil Geodetski zavod Maribor). Meritve so bile v tistem obdobju izvedene samo za območja predvidenih hidroelektrarn (Gibina, Hrastje-Mota, Veržej, Radenci), vmesno območje pa je ostalo neraziskano oz. neizmerjeno.
Za potrebe analize so bili pridobljeni še podatki meritev iz l. 2010, ki so se izvedli za območje med Gornjo Radgono in Veržejem. Zaradi večje kronološke primerljivosti podatkov, smo v podjetju še sami izmerili nekaj karakterističnih rečnih profilov.

				Slika 3: Lega karakterističnih profilov			Slika 3: Lega karakterističnih profilov

METODE DELA
Arhivske podatke je bilo potrebno pred izvedbo analize ustrezno pripraviti. Izvedli smo naslednje :

  • Georeferenciranje
  • Vektorizacija
  • Grafični prikazi podatkovnih slojev

Georeferenciranje

Za učinkovito medsebojno analizo morajo biti vsi kartografski viri pravilno umeščeni v prostor, kar dosežemo s postopkom mozaičnega georeferenciranja. Cilj georeferenciranja v primeru vseh treh vojaških izmer je bil, da se izbrano karto čimbolj približa referenčnemu sloju. Kot referenčni sloj so uporabljeni podatki zemljiškega katastra in katastra stavb v državnem koordinatnem sistemu (Gauss Krügerjev koordinatni sistem).
Postopek georeferenciranja temelji na izboru identičnih točk, ki morajo biti izbrane tako, da so na stari in referenčni karti na istem geografskem položaju. Identične točke morajo biti na starih in referenčnih kartah skrbno izbrane, saj je od njih odvisna natančnost georeferenciranja. Na starih kartah vojaške
izmere so bile najboljša izbira točke, ki so predstavljale pomembnejše sakralne objekte, saj je lokacija le-teh nespremenjena že nekaj stoletij.


Vektorizacija
V osnovi so lahko prostorski podatki podani v rastrski (karte, letalski posnetki,…) ali vektorski obliki (matematično definirani gradniki: točka, linija,…). Prostorske analize smo želeli opraviti z vektorskimi tehnikami, zato je bilo potrebno interesno območje Mure na georeferenciranih rastrskih kartah vektorizirati. Vektorizacijo smo izpeljali z GIS računalniškim programom (MapInfo).


Grafični prikaz
Ob pridobljenih rastrskih podlagah (arhivskih kartah) in vektorskih slojih vodotokov je bilo potrebno pripraviti smiselne grafične prikaze, ki nazorno prikazujejo položajne spremembe poteka struge reke Mure v različnih časovnih obdobjih.


ANALIZA KAKOVOSTI PRIDOBLJENIH KARTOGRAFSKIH PODLAG
Pred izvajanjem prostorskih analiz smo ocenili kakovost pripravljenih kartografskih podlag. Zaradi različnih načinov izdelave kartografskih podlag v različnih časovnih obdobjih se njihova položajna, topološka in vsebinska kakovost precej razlikujejo. V času od začetka prve vojaške izmere (l. 1763) do
konca tretje vojaške izmere (l. 1887) oz. do zadnje nam razpoložljive izdaje »specialke« Marburg iz l.1927, so se vede, ki vplivajo na kakovost kart, zelo razvile.
Pri vizualni kontroli georeferenciranih listov prve vojaške izmere nismo opazili večjih odstopanj med georeferenciranimi listi prve vojaške izmere in referenčnim slojem. Prav tako pri vizualnem pregledu poteka struge reke Mure na kartah prve vojaške izmere ni bilo opaziti vidnejši odstopanj od poteka
reke Mure v današnjem času. Kot identični objekti za hitri vizualni pregled so nam služile večje mrtvice in stranska korita reke Mure, ki so lepo vidni na ortofoto načrtih.
Večjo težavo so povzročale karte druge vojaške izmere, ki so temeljile na geodetskem datumu zemljiškokatastrskih načrtov stabilnega katastra. Štajerska je imela izhodišče koordinatnega sistema na hribu Schöckelberg v bližini Gradca, izhodišče za takratno Madžarsko je bilo v bližini Budimpešte
(na hribu Gellert). Meja med obema takratnima državama in posledično tudi meja med obema koordinatnima sistemoma je potekala po reki Muri (notranja Mura od Radencev do Razkrižja). Posledica tega je bila, da sta bila levi in desni breg Mure izmerjena ločeno, iz različnih izhodišč koordinatnih sistemov, povezave med levim desnim bregom Mure ni bilo. Poleg tega so dela na drugi
vojaški izmeri potekala od leta 1806 do leta 1869. V tem dolgem obdobju so možne tudi manjše geomorfološke spremembe, ki se lahko kažejo na stiku obeh koordinatnih sistemov.


				Slika 4: Stičišče dveh koordinatnih sistemov v okviru druge vojaške izmere			Slika 4: Stičišče dveh koordinatnih sistemov v okviru druge vojaške izmere

Osnovne karte tretje vojaške izmere so bile izdane v merilu 1:25.000, vendar javnosti niso bile dostopne oz. se niso ohranile do današnjega časa. Na razpolago smo torej imeli »specialke« v merilu 1:75.000. Kljub dejstvu, da so bile karte velik kartografski dosežek tistega časa, je veliko merilo karte pomenilo slabšo položajno natančnost vektorizacije (1mm na karti predstavlja 75m v naravi).

REZULTATI
Z izvedbo digitalizacije analognih kart, georeferenciranjem in vektorizacijo vodotoka v različnih časovnih obdobjih smo pridobili potrebne vhodne podatke za izvedbo nadaljnjih analiz. Izvedeno je bilo:
1. pregled sprememb dolžine in širine glavne struge Mure v različnih časovnih obdobjih
2. pregled spreminjanja struge Mure v različnih časovnih obdobjih, odkrivanje mrtvih rokavov
3. pregled prečnih profilov - globinske erozije in površin masnih profilov

1. Dolžine struge so bile izmerjene vzdolž t.i. glavne struge oz. struge z največjim pretokom vode. Analiza je zajemala območji mejne in notranje Mure, vključeni so bili kartografski prikazi vseh treh vojaških izmer, specialnih kart in stanje danes. Za današnje stanje so bili privzeti podatki dejanske rabe - šifra 7000 (vodotok).
Iz spodnje preglednice je razvidno, da je reka Mura na mejnem odseku vse do regulacije merila okoli 39 km, po njej pa okoli 34 km. Na odseku v notranjosti je stanje podobno; do izvedene regulacije okoli 32 km, po njej pa 27 km. Zadnje skrajšanje struge je bilo izvedeno okoli leta 1950, ko je bila skrajšana
struga med Gornjo Bistrico in Razkrižjem.

				Tabela 1: Prikaz dolžin stuge Mure v različnih časovnih obdobjih			Tabela 1: Prikaz dolžin stuge Mure v različnih časovnih obdobjih

Zanimivo je dejstvo, da je Mura v preteklosti spreminjala strugo ob vsakem lokalnem vodarskem posegu, poplavah itd.. Kljub temu je do regulacije reke dolžina glavne struge ostajala skoraj nespremenjena.
Podobno kot dolžina je v preteklosti zelo variirala tudi širina Mure. V obdobju t.i. "naravne" struge je reka s svojimi stranskimi koriti dosegala v širino tudi do 1.2 km, z vodarskimi ukrepi (regulacijo) ob koncu in začetku 19. st. pa so reko zožili na vsega 60-80 m. Glavna posledica navedenega posega je višja hitrost reke in posledično večja erozijska moč. Bočna zavarovanja so bila izdelana z betonskokamnitimi oblogami, zato reka svoje erozijske moči ne more porazdeliti med bočno in globinsko erozijo, ampak se vsa energija uporabi za poglabljanje struge.

				Slika 5: Prikaz sprememb širine struge v različnih časovnih obdobjih - okolica Gornje Radgone			Slika 5: Prikaz sprememb širine struge v različnih časovnih obdobjih - okolica Gornje Radgone

2. Izvedeno georeferenciranje arhivskih kart oz. pretvorba položajev Mure v različnih časovnih obdobjih v državni koordinatni sistem (GK sistem) nam je omogočilo neposredno primerjavo struge vzdolž mejnega in notranjega odseka. Struge smo na ortofoto načrtih primerjali, analiza pa nam je omogočila določiti območja velike biotske pestrosti. Naša analiza temelji na predpostavki, da so
območja, kjer je nekoč tekla Mura ali njena stranska korita še danes ohranjena ali drugače, da navedena območja niso bila izpostavljena človeškim posegom. V kolikor trditev drži, lahko trdimo, da se na tovrstnih območjih nahajajo številne živalske in rastlinske vrste.

				Slika 6: Prikaz sprememb struge v različnih časovnih obdobjih - okolica Apač			Slika 6: Prikaz sprememb struge v različnih časovnih obdobjih - okolica Apač

Odkrivanje mrtvih rokavov, zapuščenih strug, zamočvirjenih predelov in ostalih biotsko pestrih območji ob reki, ki so navadno poraščeni z visokim drevjem in grmičevjem, je bilo do pojava laserskega skeniranja (LIDAR) zelo zahtevno opravilo. Zahtevalo je odkrivanje terena in izvajanje kartiranja na terenu, saj končni izdelki fotogrametrije (ortofoto načrti) zaradi zaraščenosti terena niso bili uporabni. Laserski žarek se ob dovolj nizkem preletu letala kljub visoki gostoti vegetacije uspe odbiti od reliefa in vrniti v laserski skener. Končni rezultat skeniranja je oblak točk; vsaka točka ima določeni horizontalni koordinati, višino, intenziteto odboja, RGB vrednost in ostale manj pomembne atribute. Gostota točka na m2 je okoli 10, lahko pa tudi več.

				Slika 7: LIDAR podatki obdelani v sodobnem 3R<br>programskem paketu			Slika 7: LIDAR podatki obdelani v sodobnem 3R
programskem paketu

Območje notranje Mure je bilo v preteklosti poskenirano l. 2008 in 2014. Ob uporabi sodobnih 3R programskih orodjih lahko LIDAR podatke obdelamo in prikažemo relief s poudarjenimi sencami ter multiplicirano komponento z. Z navedeno metodologijo smo ugotovili, kje so opuščena stranska korita, kjer se nahajajo območja bogate biotske pestrosti.

3. Podatke prečnih profilov od l. 1974-2012 za območje mejne Mure so podrobno obdelali na Inštitutu za vode RS in ugotovili, da se že od samega začetka hidrografskih meritev pojavlja trend poglabljanja. Ugotovitev je posledica regulacije Mure in posledično onemogočenosti pojavljanja bočne erozije. Izvedba objektivne analize prečnih profilov je bila na notranjem odseku težje izvedljiva, zaključki pa težje dokazljivi. Stanje podatkov na notranjem odseku je pomanjkljivo, razpolagali smo le s podatki iz l. 1984, 2010 in 2014. Izmed razpoložljivih podatkov iz l. 1984 in 2010 smo poiskali identične in jih l. 2014 dodatno batimetrično posneli.
Ugotavljamo, da se trend poglabljanja podobno kot na mejnem odseku pojavlja tudi na izmerjenih profilih, vendar ne tako izrazito. Poglobitev od l. 1984 do danes znaša od 12 cm do 18 cm, površina profila se na primerjanih profilih poveča za cca. 10 %.

				Slika 8: Prečni profil na lokaciji 5			Slika 8: Prečni profil na lokaciji 5

LITERATURA:


IZVRS. 2014. Ocena obstoječega stanja mejnega odseka Mure. Strokovne podlage za stališčeRepublike Slovenije za Stalno slovensko-avstrijsko komisijo za reko Mure.


Molnár, G. 2009. Mozaičenje listov kart merila 1:75.000 tretje vojaške izmere Avstro-Ogrske. Geodetski vestnik 53, 3: str. 459-468


Mihevc, B. 1998. Slovenija na starejših zemljevidih. Geografski atlas Slovenije – država v prostoru in času. Fridl j. (ur.). Ljubljana, DZS: 38-49 str.

Novak, J. 2004. Mura, svet ob njej in prihodnost; Živeti z Muro, strokovni posvet, Grad Rakičan

Timár G., Molnár G., Székely B., Biszak S., Varga J., Jankó A. (2006). Digitized maps of the Habsburg Empire – The map sheets of the second military survey and their georeferenced version. Arcanum, Budimpešta, 59 str.

Vučko, P. 2009. Razvojne priložnosti Prekmurja: Hidroelektrarne na Muri: priložnost ali nevarnost. Diplomsko delo.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 2. Mar 2019 at 15:20

4367 ogledov

Javna izjava ob podajanju javnega sporočila 100 kvazi znanstvenikov
V preteklem letu smo organizirali strokovni posvet v Murski Soboti z namenom koriščenja vodotoka Mure za omogočanje namakanja in tudi oskrbo s pitno vodo. Na naši spletni strani »rekamura.si » so predstavljena vsa izvedena predavanja, tudi podatek, da je Mura krajša po slovenski dolžini za 7 km zaradi melioracijskih del. Istočasno razpolagamo tudi z informacijo, da je na avstrijski strani na vodotoku Mure zgrajenih 35 objektov ( HE ). Na spletni strani je tudi predavanje o podnebnih spremembah katere prihajajo v Prekmursko regijo. In sedaj »Kvazi« znanstveniki vztrajajo na ohranjanju biotopa Mure v takšnem stanju, kakršen je danes. Torej vztrajajo na spremembi reke Mura v hudournik Mura z vsemi posledicami, kakršne prinašajo takšne spremembe. Znanstveniki so spregledali, da niso nič naredili ob gradnji elektrarniških objektih na svojem delu Mure, želijo pa preprečevati tovrstno gradnjo v Sloveniji. Državam, katere no bodo proizvedle dovolj energije iz OVE se bliža plačevanje »zelene takse«, katera bo obremenjevala državni proračun. Avstrijci proizvedejo dovolj OVE energije in čakajo na napake južne sosede, da jim bo naložena takšna kazen !! Papirni tiger v obliki 100 znanstvenikov grozi brez utemeljenih strokovnih podlag in je takšen zapis videti samo, kot bevskanje brez kakršnekoli podlage.   Božo Dukić ZENS   PS Še enkrat predlagamo ogled spletne strani »rekamura.si«  

Thu, 10. Jan 2019 at 14:55

4156 ogledov

Kmečki glas: Mura - vez pomurske prihodnosti
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Društvo Alpe Adria Green (AAG), mednarodna nevladna organizacij za varstvo okolja in narave, sta v Murski Soboti pripravila strokovni posvet o možnostih izrabe vode iz reke Mure za namakanje na eni in vodo - oskrbo na drugi strani. Okoljevarstveni aktivisti, ki ne prihajajo samo iz domače pokrajine in so združeni v Zvezo društev Moja Mura, so strokovno srečanje razumeli kot še en korak za poskus izkoriščanja vodotoka Mure v energetske namene, čeprav predavatelji tega niti z eno samo besedo niso omenili niti v referatih niti v razpravah. Kulturam na poljedelskih površinah v prekmurski ravnici, tudi v neposredni bližini reke Mure, iz leta v leto vse bolj očitno primanjkuje vode zaradi vročinskih valov in pomanjkanja padavin. Reka pa se je zaradi številnih melioracijskih posegov spremenila v hudourniško, zaradi česar se nezadržno znižuje njena gladina kot tudi podtalnica sama. To sta na posvetu ponovila mag. Katja Damij in Božo Dukić, predstavnica ZENS in tajnik. DEJSTVA V oceni podnebnih sprememb v Sloveniji do konca tega stoletja je Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje zbranim predstavil optimistični, zmerno optimistični in pesimistični scenarij. Do konca stoletja naj bi se temperatura pri nas dvignila od 1 do 6 °C, kar zadeva padavin, pa naj bi se na letni ravni povečale od 20 pa vse do 60 %, vendar bodo neenakomerno razporejene (največ jih bo jeseni in pozimi), enako bo z njihovo intenzivnostjo. Najbolj na udaru naj bi bila vzhodna Slovenija. V geomorfoloških spremembah toka reke Mure kot posledice človeških posegov (prvi so se začeli že v času Avstro-Ogrske, torej v drugi polovici 19. stoletja) paje Aljaž Lesjak (Geofoto Slovenska Bistrica) povedal, da je bil nekoč zelo razvejan vodotok Mure širok tudi do 1,2 kilometra, z regulacijami v eno strugo pa je danes vsega od 60 do 80 metrov. Zaradi tega se je na slovenskih tleh skrajšala tudi skupna dolžina Mure s 70 na 61 kilometrov! Ker je po zadnjih posegih struga reke Mure dobila podobo ravnega kanala, se zaradi globinske erozije vse bolj poglablja oziroma niža nivo gladine vode. Od leta 1974 do danes naj bi se rečno dno poglobilo za kar 60 cm.Da nov, enotni sistem oskrbe s pitno vodo prinaša lažje obvladovanje tveganj,varnejšo oskrbo in manjše omejitve v prostoru, zaledje vodovarstvenih območij(VVO) pa bo lažje nadzorovano, pa je povedal Timotej Pepelnik (Geološki zavodLjubljana) v prispevku o gradnji t. i. pomurskega vodovoda, ki zajema vseh27 pomurskih občin in vključuje 52 vodnih virov. DVIG PODTALNICE IN ZAPOLNITEV MURINIH MEANDROVDanijel Magajna iz Solkana, ki ima dolgoletne izkušnje na področju gradbeništva, konstruktorstva in energetike, na vprašanje, zakaj se nenehno niža dno reke, pravi, da odkar je Mura v Avstriji z jezovi energetsko vedno bolj izkoriščena (tam je zgrajenih že več kot 20 hidroelektrarn), se za temi jezovi nabira ves prod, ki ga je reka prej nosila k nam. Sedaj pa deroča Mura prod trga iz struge pri nas, s čimer se vse bolj poglablja.Pri vsakem povečanju pretokov se iz dna in bregov trgajo vedno drobnejši deli prodnih nanosov. Tudi nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne kapilare) vse bolj strmi. Zato je rodovitna žitnica Slovenije vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je manj vode, zato je nujen dvig podtalnice in vrnitev vode v njene »divje« meandre, česar brez sonaravno grajenih jezov ne bo. NAMAKANJE IZ NAMENSKEGA KANALA Eno od zelo realnih rešitev, da pomurska polja ne bodo več žejna, je podal Uroš Jarc (HSE Invest Maribor). Predstavil je zanimivo 53,77 kilometra dolgo namakalno strugo Mura–Mokoš– Dobel–Črnec–Ledava–Krka–Mura. V večini gre za že obstoječe struge, ki jih bo treba samo povezati in poglobiti. Voda iz namakalne struge s pretokom 7 m3 na sekundo bi omogočila kar 7000 hektarjev namakalnih površin. Namakalni kanal naj bi z vodo iz Mure»polnili« pri Petanjcih, končal pa naj bi se na mestu, kjer se Krka v lendavskemkotu izliva v Muro. Dno korita namakalne struge bi bilo široko 2 metra in prav toliko globoko. A brez povečanja pretočnosti profilov ne bo šlo. Za povezavo obstoječih vodotokov in izdelavo 4,3 km dolgega napajalnega kanala Petanjci–Gradišče, kjer naj bi bilo tudi prvo odvzemno mesto za namakanje, bi bilo treba na novo izkopati 27 km kanalov.Namakalni kanal naj bi bil razdeljen v sedem različno dolgih odsekov: najkrajšimed krajema Gradišče in Murski Črnci naj bi meril vsega 1,19 km, najdaljši Črnec pa kar 19,38 km. KMETIJSTVA BREZ NAMAKANJA NE BO! Miran Torič s KGZ Murska Sobota je med možnostmi, od kod vzeti vodo za namakanje v kmetijstvu, prišel do zaključka, da je najprimernejša voda iz Mure, katere je tudi v zadostnih količinah. Zaradi nizke podtalnice in neprimernih voda iz pomurskih akumulacijskih jezer (Hodoš, Ledavsko, Bukovniško, Negovsko, Blaguško in Gajševsko jezero), ki so zamuljena, s premajhnim volumnom in preveč oddaljena od kmetijskih zemljišč, je voda iz Mure, ki ima snežni rečni režim, edina sprejemljiva. A z namakanjem je mogoče doseči dobre rezultate samo ob upoštevanju in izvajanju vse razpoložljive agrotehnike. Z nepravilno izbiro termina in načina na makanja namreč na poljedelskih kulturah lahko naredimo tudi škodo. Ovira za te sisteme so tudi večletni postopki za ureditev potrebne dokumentacije. Branko Virag iz Panvite pozdravlja idejo o vodi, ki bi iz reke Mure prek namakalnih kanalov prispela med suha prekmurska polja. Poudaril je še, da so v Panviti za urejanje dokumentacije za lastna namakalna sistema na 830 hektarjih porabili osem let. A namakanja brez vodnega vira ni in edina, ki to lahko to v velikem obsegu omogoči, je reka Mura. Branko Virag: »Če bomo v naslednjih 50 letih na pomurskih poljih še želeli pridelovati hrano, bomo morali zaradi dviga temperatur in pomanjkanja padavin v času glavne vegetacije namakati. V nasprotnem bomo vse bolj odvisni od hrane iz tujine. Te pa si ne želimo, saj ne vemo, pod kakšnimi pogoji je pridelana.« POMISLEKI ALI ŠE KAJ VEČ? V razpravi so bili s strani članov Moja Mura izraženi številni pomisleki na račun(ne)dotakljivosti reke Mure. Na vprašanje Sonje Kolbl s Cvena, ki se med drugim ukvarja tudi s kmetijstvom in dopolnilno dejavnostjo, ali je mogoče namakalni sistem zgraditi brez hidroelektrarn, je bilo nedvoumno rečeno, da vsekakor. Torej hidroelektrarne niso pogoj za izgradnjo namakalne struge. Milan Rus s Krapja je imel v zvezi s smiselnostjo namakanja v segmentu siromašenja (spiranja) tanke rodovitne plasti in s tem prodiranja pesticidov in drugih zdravju škodljivih elementov v podtalnico veliko pomislekov. Prepričan namreč je, da bo svet ob Muri dolgoročno na preizkušnji pri zagotavljanju zdrave pitne vode.Zvonko Križanič iz Hrastja – Mote pa je prepričan, da bi z zgrajenimi pragoviali z velikimi skalami v rečni strugi upočasnili tok Mure ter sprožili razlivanjevode po njenih suhih rokavih. S spreminjanjem Mure kot kanala v razvejano reko bi odločilno prispevali k dvigu podtalnice, preprečili pa bi tudi njeno poglabljanje oziroma odnašanje proda na Hrvaško.Božo Dukić je dodal, da sta energetska in prehranska neodvisnost med sabo povezani ter da slovenska javnost ne more razumeti, da imajo kmetje ob vodnati Muri sušo.

Sun, 9. Dec 2018 at 20:42

5243 ogledov

Mnenje prof. dr. Peter Novaka o reki Muri. Tujci se vpletajo v naše energetske že od jedrske elektrarne naprej!
Spoštovani, Bil sem med prvimi, ki so doživeli protest proti elektrarnam na Muri, še v času socializma IN TO Z GROŽNJAMI S HLADNIM OROŽJEM. Nikoli niso bile HE na Muri mišljene samo kot energetski objekti, ampak vedno v dvojni vlogi, tudi za vzdrževanje podtalnice in namakanje.  Tako g. Magajne in g. Duhovnik imata vsak po svoje prav, samo da g. Magajne morda  ne pozna projektov.. Če se dobro spomnim, so bili že prvotni nasipi mišljeni v višini največ 6 m, kar je višina spodnjih vej topolov, ki rastejo ob reki. Pri tem bi male struge, rokavi, ki so sedaj ob reki ostale, kot lovilci puščanja (morebitnega) nasipov. Narava BI OSTALA V BISTVU NEOKRNJENA, STRUGA PA SE NEBI VEČ POGLABLJALA. Oblikovanje krajine ob Muri z vsemi predvidenimi ukrepi bi lahko bila vzpodbuda za številne stroke, kako uporabiti eksergijo reke in izboljšati krajino. Pozabljamo, da varovanje narave ni mogoče, ker se narava sama stalno spreminja. Lahko pa v njej pametno gospodarimo in se prilagajamo pričakovanim podnebnim in drugim naravnim spremembam (management and improvement of natural resources). Da se tujci vpletajo v naše energetske zadeve je jasno že od jedrske elektrarne naprej. Ko je pokojni koroški glavar Haider zahteval ustavitev naše JE na sestanku v Železni Kapli, sem mu rekel le en stavek: ko boste dosegli zaprtje JE v Švici, ki neposredno ogrožajo prebivalstvo Vorarlberga, bomo mi v naslednji uri ustavili tudi našo. Zadeva je šla tedaj takoj z dnevnega reda. Podobno je sedaj. Ko pridejo kolegi ekologi iz Avstrije ohranjat našo naravo, jih je potrebno opozoriti na enakovrednost kakovosti narave. Ko bodo oni porušili svojih nekaj deset HE na Muri, tudi mi ne bomo gradili nobene. Do tedaj, pa naj ostanejo doma in pustijo, da mi urejamo stvari doma v skladu z našimi potrebami in koristmi vsega prebivalstva. Predolgo se ukvarjam z gospodarjenjem in varovanjem okolja, da ne bi znal ločiti plev od semena. Mislim, da tudi g. Plut nima prav, ko v današnjem Delu piše o okolju in nudi svoje poglede glede na MURO, Šoštanj, vetrnice, itd. V Sloveniji potrebujemo resno razpravo o prehodu v nov eksergetski sistem na osnovi OVE. Ko bomo dali vse karte na mizo in bo vsak lahko pokazal, kaj je dolgoročno za Slovenijo najboljša rešitev (če izvzamem odhod Slovencev iz tega ozemlja, da bi ga ohranili neokrnjenega - ne vem za koga) in, ko bomo imeli na mizi tudi letne stroške za tak prehod, potem bo odločitev lahka. Po mojih izračunih potrebujemo za nadomestitev eksergije (koristne energije), ki jo potrebujemo samo za gretje in hlajenje stavb, cca 400 mio€/leto skozi 30 let, da dosežemo 85% zmanjšanje izpustov. Ker so letne subvencije fosilnim gorivom trenutno v Sloveniji okoli 132 mio€ in, ker ima podnebni sklad tudi okoli 100 mio pričakovanega prihodka, nam torej manjka samo še 170 mio €/leto za reševanje široke rabe (in pri tem nisem štel stroškov za obnovo stavb, nakup TČ, novih kotlov na biomaso, ne prometa , ne industrije. Toliko, da ne bi govorili na pamet. Prehod na OVE pomeni celovito preobrazbo družbe in družbenih odnosov. O tem govore številni znanstveniki po svetu že nekaj let. In še nekaj. Predsednik Pahor je v Katovicah obljubil, da bo Slovenija zmanjšala emisije do 2050 za 85%, kar je prav, zanima me le, ali bo in kdaj predlagal tudi potrebne ukrepe in prevzel odgovornost za realizacijo – morda na način, kot pri TEŠ 6?. Lep pozdrav vsem, Prof. Dr. Peter Novak Dolgoletni član Sveta za varstvo okolja RS, bivši podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski okoljski agenciji

Sat, 8. Dec 2018 at 11:32

5992 ogledov

Muri se ne piše nič kaj dobrega. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna. Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in seveda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna. Poplava na Muri, l. 2005 Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi nasipi, ki pa jih še povišujejo in s tem povečujejo poplavno nevarnost. Ta se povečuje zaradi popolnoma nestokovnega in neresnega načela ekologov, da je potrebno rastlinje med nasipoma poponoma zaščititi in zato niso dovoljeni nikakršni posegi na področju znotraj nasipov. Prav ta zahteva je zelo sporna in utegne povzročiti še hude težave, morda celo katastrofo. Znotraj nasipov namreč bujno zarašča gozd. Drevje postaja vse mogočnejše in pretočnost korita znotraj nasipov se vedno bolj zmanjšuje. Resna preveritev pretočnosti korita bi že sedaj pokazala, da korito ni dovolj propustno za večje, maksimalne količine pretoka. Kaj bi se zgodilo v slučaju, da naraste do kakastrofalnega pretoka, ne ve nihče. Laično gledano je rešitev v povišanju nasipov. Poudarjam laično. Ob dvigu vodne gladine zaradi zaraščanja rečnega profila pa ni upoštevana možnost, da zelo visoka voda ob velikem pretoku lahko povzroči rušenje dreves. Kljub svoji mogočnosti, so drevesa vseeno neodprona na vodno silo ob velikih pretokih vode. Kaj lahko jih vodni tok podere in povzroči dodatne zajezitve. Takšne zajezitve pa bodo zanesljivo povzročile rušenje nasipov. Nasipi so že sedaj zelo visoki, ponekod presegajo višino šestih metrov. Vsak hidrolog zna izračunati kakšna energija se sprošča ob tako visoki zajezitvi. Poplava na Muri, l. 2005 Prav rušenje nasipov utegne poplaviti naselja ob nasipih, predvsem na prekmurski strani. Menim, da je opuščanje in skorajda prepoved izgradnje hidorelektrarn na Muri škodljiva odločitev. Z izgradnjo hodroelekrarn bi lahko varno ohranili biotop med nasipoma, tok reke pa spravili pod kontrolo. Rešili bi transport materiala in preprečili poglabljanje struge in nižanje podtalnice. Prav gotovo je danes na voljo dovoj znanja, da bi kljub izgradnji elektrarn ohranili biotop in vse naravne značilnsti tako reke, kot pokrajine. Mnogo koristnje bi bilo, če bi se ekologi tvorno vključili v iskanje najboljše rešitve umestitve elektrarn v okolje, kot pa da z igračkanjem in nagajanjem gradnjo preprečujejo. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba, ki utegne povzročiti še hudo katastrofo, če se ne bo poseglo v samo strugo in območje med nasipoma. Končno pa je hidroenergija najkvalitetnejša čista energija obnovljivh vrov. Koliko fosilnih gori lahko Mura nadomesti? vir je komentar v članku: 

Sat, 8. Dec 2018 at 10:29

6179 ogledov

Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni. Ob teh razmerah bo prišlo do poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije reguliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku, reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge. Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokovnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga, ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnost, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. Poplava na reki Muri l .2005 To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zato se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajeza porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nekaterih mestih presegajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvljate, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tisoč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob poplavah pa si lahko predstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale. Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani biotop znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni.  Protestniki na posvetu v Murski Soboti, dne 04.12. 2018 vir je komentar v objavi:

Fri, 7. Dec 2018 at 11:31

5219 ogledov

Reka Mura: Dvig podtalnice in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO! Brez sonaravno grajenih jezov tudi ne bo šlo!
Ko sem bil pred ca. 20 leti na ogledu poškodb cerkve v Veržeju, so domačini trdili, da sta gladina in dno reke Mure vsaj en meter nižja kot nekoč. Zato so se pod temelji 500 let stare cerkve šele pred kratkim začeli pojavljati vse močnejši pretoki podtalnice proti znižani Muri. Ker so bili tokovi pod raznimi zidovi cerkve različno močni, so izpod nekaterih zidov odnašali več drobnih delcev in tam so se zato tla bolj posedala in v zidovih so počasi začeli nastajati vedno večje razpoke. Kako je prišlo do tega? Preprosto: V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Zato je rodovitna žitnica Slovenije postajala vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je vedno manj vode in vedno drugačni biotopi. V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Kako rešiti problem? Niti najmanj je to pametno narediti z že dolgo načrtovanimi večjimi jezovi za nenasitno ekonomsko donosno vodno izrabo. Ampak brez povsem skrbno načrtovanih nizkih mnogo številčnejših SONARAVNO grajenih jezov seveda tudi ne bo šlo. Dvig podtalnice na sosednjih zemljiščih in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO ! Tudi brez skrbno pripravljene energetske izrabe vodne energije, takrat, ko je vode dovolj, ne bo šlo. Resno vam pravim: To kar načrtujete je zelo resen pristop ! Želim vam veliko uspehov in pomoči resnično dobrih slovenskih strokovnjakov iz vseh področij. Izmed njih napravite dobro selekcijo in pridobite čimveč domačih razumnih ljudi, ki ne bodo strokovnjaki samo po izobrazbi, ampak tudi po praksi in po prisrčnosti odnosov do preprostih domačih ljudi ter do avtohtonih rastlin in živali! A potreben je strpen dogovor med domačimi vodarji, domačimi kmeti, domačimi razumnimi varuhi narave in domačimi načrtovalci, graditelji in upravljalci bodočih malih elektrarn ! Potrebno je, da se vsi našteti domačini združijo v NARAVOVARSTVENO, EKOLOŠKO-KMETIJSKO IN ENERGIJSKO SAMO-OSKRBNO ZADRUGO ali nekaj še boljšega temu podobnega! Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.
Teme
Reka Mura Frofil reke Mure Mura skozi čas

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Aljaž Lesjak: Mura skozi čas - poročilo o profilu reke Mure