Marinka Marinčič Jevnikar

odgovorna urednica Kmečkega glasa

Prijatelji (18)
Branko Gaber
Alen Osenjak
Karmen Gostinčar
Flexo Eco
Ziliute88edita Edita
Kristijan Hrastar
Franc Fortuna
Plavec Joz
Spremljevalci (3)
Marja Mavse
Jerneja Ksir
Dajana Babič
Objave - leto 2016 - 145 rezultatov
 1 2 3 >  Last ›
S pomladnim cvetjem v novo leto
V nenavadno toplem decembru 2015 so se zbudili tudi znanilci pomladi. Nabrati velik šopek teloha in z njim vstopiti v novo leto ni bilo nič posebnega. Nekateri so si poklonili zvončke, ki so na posebej prisojnih legah pokukali na dan, tudi trobentice so cvetele že dlje časa.  Priložene fotografije
Poglej
Biovarnost
Izvajanje biovarnostnih ukrepov prepreči vnos gospodarskih bolezni v rejo, in sicer to pomeni preprečevanje vnosa povzročitelja v hlev ter tudi preprečevanje širjenja povzročitelja znotraj hleva. Pod pojmom biovarnost se razume izvajanje različnih ukrepov in postopkov za preprečitev vnosa različnih
Poglej
Načrt objave javnih razpisov za ukrepe PRP za leto 2016
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za ukrepe Programa razvoja podeželja 2014 – 2016 za leto 2016.  Nekatere razpise lahko kmetje pričakujejo že januarja. Kako si bodo sledili razpisi po posameznih mesecih, pa piše v Kmečkem gl
Poglej
Varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati
Letni vnos dušika iz živinskih gnojil je na kmetijah potrebno redno beležiti. Gnojenje s hlevskim gnojem je na vseh kmetijskih površinah (tudi travnikih) prepovedano v obdobju od 1. decembra do 15. februarja.  Zelo pozorni moramo biti na obdobja, ko je kmetijske površine prepovedano gnojiti s tekoč
Poglej
O kakovosti domačih mesnih izdelkov
Če želite imeti okusno meso in kvalitetne domače mesne izdelke, se mora meso postopoma, v 24-ih urah ohladiti. In v naslednjih 24-ih urah morate meso pripraviti za nadaljnjo predelavo ali pa »pospraviti« v skrinjo. Če meso ne »odleži«, ne bo nikoli tako zelo okusno in tudi struktura bo slabša.  Več
Poglej
Deklaracija je obvezen spremni dokument mineralnega gnojila
Pravilno gnojenje je eden najpomembnejših agrotehničnih ukrepov, ki so nujni za visok in kakovosten pridelek rastlin. Na dostopnost hranil vplivamo z optimalno reakcijo tal, z izborom gnojil in načinom gnojenja. Zato je za visok pridelek potrebno zagotoviti primerno reakcijo tal,  primerno založenos
Poglej
S konji na Kucelj
Kuclej z nadmorsko višino 746 metrov je najvišji hrib v občini Grosuplje. V vseh letnih časih je zelo obiskan, saj je vzpon ravno primeren za vse pohodnike, ki nabirajo ali vzdržujejo kondicijo.  Minulo nedeljo popoldne je skupina iz bližnjega Blečjega Vrha pripeljala tudi dve kobili, Stelo in Mišo.
Poglej
Sortni izbor krompirja v letu 2016
"V začetku februarja je čas za nakup semenskega krompirja. Marsikdo o tem še ne razmišlja, saj ima v kleti še zaloge neprodanega lanskega pridelka. Vzrok zanje so nizke lanske cene jedilnega krompirja v Sloveniji, ki so bile daleč najnižje v Evropi. Zato so mnogi pridelovalci čakali s prodajo krompi
Poglej
Nov predlog Uredbe o ukrepu Dobrobit živali
Ukrep Dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 se v letu 2016 širi na področje govedoreje. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS so zato pripravili nov predlog Uredbe o ukrepu Dobrobit živali v letu 2016 in jo posredovalo v javno razpr
Poglej
Nesreča pri delu v gozdu zahtevala življenje
V okolici Grosupljega se je v ponedeljek zgodila huda nesreča. Pri delu v guzdu je na 66-letnika padlo drevo, poškodbam je podlegel. Pri Kmečkem glasu redno opozarjamo na previdnost pri delu v gozdu, na potrebno znanje, usposobljenost in ustrezno opremljenost. Cene, ki jih terjajo trajne poškodbe al
Poglej
Na mestni kmetiji redijo 90 glav živine
V zaselku Črnc pri Brežicah kmetujejo tudi Žnideršičevi. Kmetija z vsaj 400-letno tradicijo je rasla in se razvijala postopoma in preudarno. Danes redijo 90 glav živine, v načrtu pa imajo gradnjo novega hleva še za 50 glav mladih živali.  Hlevi so lesene konstrukcije, saj je tako gradnja veliko cen
Poglej
Pogoji in postopek priglasitve dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Priglasitev dopolnilne dejavnosti poteka na Upravni enoti. Priloge, ki jih mora nosilec priložiti, so soglasje nosilca kmetije, če je vlagatelj član kmetije, in fotokopija obvestila iz evidence registriranih živilskih obratov pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, če gre za živ
Poglej
Koruza - tudi v Sloveniji poglavitna krmna rastlina
S koruzo je v naših razmerah mogoče na relativno enostaven in poceni način pridelati največjo količino energije na površinsko enoto.  Koruza je poleg pšenice in riža v svetovnem merilu najpomembnejše žito. Tudi v Sloveniji je po obsegu pridelave in po svojem pomenu poglavitna krmna rastlina, tako da
Poglej
Tisoč prašičev v turnusu in okrog 200 bikov ni enostavno prehraniti
Že štiri generacije Metelkovih iz Hudega Brezja v občini Sevnica ustvarjajo kmetijo, ki danes obsega 50 hektarjev lastne zemlje, obdelujejo pa še 15 hektarov najetih površin. Koruzo pridelujejo na 25 hektarih njiv in pridelek silaže se giblje okrog 70 ton po hektaru, svežega zrnja pa je do 16 ton n
Poglej
Kupci cenijo domačo hrano
Da je domače res v trendu, kot pravimo, dokazuje tudi vse več kupcev v zadružnih trgovinah, ki tukaj iščejo sadje, zelenjavo pa tudi domače suhe mesnine, moko in mlevske izdelke, testenine in drugo. Da je tovrstno blago zares od najbližjih kmetov, očitno bolj zaupajo, če se napotijo v zadružne trgo
Poglej
Zadruge – pomemben člen prehranske verige
Po več desetletjih zadružništvo zadnja leta postaja vrednota v družbi. Ljudje se vse bolj zavedajo pomena kmetijstva in zadružništva za razvoj podeželja in zagotavljanja samooskrbe s kakovostno lokalno pridelano hrano. Pred tradicionalnim posvetom zadružnikov v Portorožu smo se pogovarjali s Petro
Poglej
Industrijska konoplja – rastlina tisočerih možnosti
Konoplja uspeva v podobnih podnebnih razmerah kot koruza. Najboljša so globoka, zračna in srednje težka tla, tudi rodovitna peščena ji prijajo, s pH 6-7. Uspeva tudi na tisoč metrih nadmorske višine. Konopljo vključimo v kolobar kot glavni posevek ali kot naknadnega. Je ne dognojujemo, ker sama po
Poglej
Zgodnja pomlad
Ob nadpovprečno visokih temperaturah zraka se je začel, predvsem na Primorskem, spomladanski razvoj rastlin. Leska je v Primorju začela cveteti že sredi januarja, v prvih dneh februarja je njeno množično cvetenje zajelo vso državo. To je dobrih štirinajst dni prezgodaj glede na dolgoletno povprečje,
Poglej
Kakovost s "hobi" kmetij
Slovenci, žal, spadamo med precej nezahtevne potrošnike in, kot je dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar na nedavnem posvetu zadružnikov, v trgovinah z akcijami in ugodnimi popusti hitro zapremo oči, samo da dobimo dve gajbici za ceno ene, četudi je običajno vsebina nekje med drugim razredom in indus
Poglej
Slovenci, žal, spadamo med precej nezahtevne potrošnike in, kot je dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar na nedavnem posvetu zadružnikov, v trgovinah z akcijami in ugodnimi popusti hitro zapremo oči, sam
Poglej
Kako pridelati krompir na ekološki način?
Krompir je še vedno poljščina, ki jo prideluje skoraj vsaka kmetija. Obseg pridelave krompirja se je v zadnjih dvajsetih letih zmanjšal za trikrat, medtem ko so se hektarski pridelki krompirja v tem obdobju povečali za 100 %. Tržna pridelava krompirja na specializiranih kmetijah je intenzivna, na ma
Poglej
Z lastnimi sredstvi do nove trgovine
V pretežno podeželski občini Šmartno pri Litiji so na velikonočno soboto odprli nov Dom market Šmartno. Na naslovu Staretov trg 12 A v neposredni bližini nove šmarske obvoznice je Kmetijsko-gozdarska zadruga Litija postavila novo trgovino. Investicija je vredna okrog 600 tisoč evrov, posebej pohval
Poglej
Pirhi tudi za belo nedeljo
Že tradicionalno se na podeželju pripravlja pirhe tudi za belo nedeljo (prva nedelja po veliki noči). Najlepši pirhi so seveda obarvani z naravnimi barvami. Idej o tem, kako pripraviti rumene, zelene, rjave in druge barve, je veliko, še vedno pa je najbolj poznano barvanje s čebulno barvo.  Da so pi
Poglej
Od cveta do češnje
Češnja cveti relativno zgodaj. Značilno za cvetenje je tudi obilica cvetov ob odsotnosti listov (češnja med cvetenjem še nima razvitih listov). Od kod rastlini energija za obilno cvetenje in za razvoj plodov, ki mu sledi, ter za rast novih poganjkov? In kaj je najbolj nujno, da do oploditve sploh pr
Poglej
Za boljšo krmo s travnikov
Priporočila za izboljšanje travne ruše in za bolj kakovostno krmo za govedo prinaša najnovejša številka Kmečkega glasa. Med strokovnimi nasveti lahko berete tudi o dosejavanju trave in deteljno-travnih mešanic, razmerjih med hranili na travnikih, načrtovanem gnojenju ter o košnjah. Le mlada travna r
Poglej
Brez namakanja ni zagotovljenega pridelka
O pomenu namakanja v kmetijski pridelavi smo v Kmečkem glasu že veliko pisali, 16. številka našega tednika, ki bo izšla 20. aprila, pa prinaša posebno prilogo Namakanje. V njej bodo poleg strokovnih vsebin tudi primeri dobre prakse namakanja zelenjave, sadja, hmelja in tudi poljščin. Na kmetiji Turk
Poglej
Kakovostna sadika za dober pridelek
Ne le tržni pridelovalci vrtnin, tudi vrtičarji in manjši samooskrbni gojitelji zelenjave morajo za dober in kakovosten pridelek najprej poskrbeti s sadikami. Te morajo imeti čvrst nadzemni del in lepo razvejane in vraščene korenine. Mnogi zelenjadarji sami poskrbijo za pridelavo sadik in jih nekaj
Poglej
Zelo velika škoda v sadovnjakih, vinogradih in na posevkih na njivah
V aprilu, ko so bile temperature zraka skoraj ves čas nad dolgoletnim povprečjem, je fenološki razvoj rastlin hitel bolj kot običajno, zato smo toliko bolj držali pesti, da se ne bi ohladilo. A se je na žalost  zgodilo prav to. Preplavil nas je polarni zrak in nad nami vztrajal ves pretekli teden. P
Poglej
Sadovnjaki sodobno opremljeni, sadjarji pa povezani!
Analize pedoklimatskih razmer zadnjih 30 let v vseh pridelovalnih sadnih okoliših Slovenije kažejo na trajne klimatske spremembe, ki jih je potrebno v tehnologijah pridelave domačega sadja upoštevati kot zelo moteč okoljski dejavnik, ki trajno ogroža ekonomičnost pridelave slovenskega sadja.  Brez e
Poglej
Ni slabih, so samo dobra in boljša vina
V Posavju se kmetijske zadruge imenujejo kmečke zadruge - še lepše. Ena od teh je Kmečka zadruga Krško, katere paradni konj ali moderneje rečeno blagovna znamka, brand, je cviček. Predsednik Kmečke zadruge Krško je Gabrijel Metelko, podpredsednik Jože Božič, direktor pa Janez Živič.  Njihovo kmetova
Poglej
 1 2 3 >  Last ›
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj