Članek
POSTOJ...
Objavljeno Mar 19, 2017

POSTOJ…

 

V meni nekaj je obstalo,

se vrti v krogu brez izhoda,

temnó je in zavezanih oči,

v labirintu tava mi neroda.

 

Postoj poet na svoji poti…

 

V meni nekaj je obstalo,

mi maši življenje samo,

ni pretoka misli in idej,

ne najdejo na poti pravo ramo.

 

Postoj poet in rimo odpočij…

 

V meni nekaj je obstalo,

pelje me v občutke znane,

ko veslal sem po spominu,

na površje plavajoč mi stare rane.

 

Postoj poet, nahrani svojo pesem…

 

V meni nekaj je obstalo,

pa ne gre mi in ne zna naprej,

vse se za brezbrižnost je prodalo

in ne zlagam v taso več idej.

 

Postoj poet, objemi svojo muzo…

 

V meni nekaj je obstalo,

buta hrepenenje ob čeri,

ugaša v meni nežna ptica pevka,

prelevila se je v trop zveri.

 

Postoj poet, utrujen od darú…

 

V meni nekaj je obstalo,

ni goriva več in volje,

ranjen samotar je obležal,

na tepihu, kjer piše »Saj bo bolje!«

 

Postoj poet…

 

by Mikla

Ne obstoj poet.