ŠKRIPLJA IN PRASKLJA…

Škrip, škriplja

in škripeta

mi pod nogami,

ko nedolžen sneg

z dreves vsipa se

po moji desni rami.

Nežno gazim

to belino

vse do raja,

pogled mi naokoli

po kraljestvu

Slatenika uhaja.

Tu je moj raj,

tu sem doma,

tu košček je največji

mojega srca.

Sledovi srn

in lisic na poti

so edine,

v goste prihajajo

kljub mrazu,

ki ne mine.

Uzrl pred seboj

sem zasneženi raj

pomrzlega potoka,

prebudi se mi spomin

na letno čofotanje

odraslega otroka.

Tu je moj raj,

tu sem doma,

tu košček je največji

mojega srca.

Nato se vračam…

… prask, prasklja

in prasketa

mi pod nogami,

ko nedolžen sneg

z dreves vsipa se

po moji levi rami.

by Mikla