Članek
K pameti, torej!
Objavljeno Jun 26, 2015

Slovenija je majhna država in Slovencev nas ni veliko. Gotovo pa imamo preveč neumnosti, kot bi jih ta država lahko prenesla

Ob dnevu državnosti je vedno tako, da smo obstreljevani s komentarji in analizami, spomini in izjavami. Na eni strani lahko slišimo velike besede o tistem 24. juniju leta 1991 in o dnevih prej in pozneje, vse bolj pa je slišati tudi tiste, ki svoje razočaranje povedo z enim stavkom: »Ali smo se za to borili?!« Že kar nekaj let so vse glasnejši tudi drugi, ki pravijo, kako je bilo v stari Jugoslaviji veliko bolje, kot je danes. Če bi o tem govorili ljudje iz Desusove volilne baze, ki na skednjih uživajo »kukije«, niti ne bi bilo tako hudo. Bolj zaskrbljujoče, predvsem pa nenavadno je, da to pogosto izrekajo tisti, ki so se rodili v samostojni Sloveniji in sploh niso doživeli komunističnega totalitarizma. Percepcijo, kako je bilo včasih bolje, spretno ustvarjajo mediji, to pa verificira še vladajoča politična elita z odkritim koketiranjem s komunistično preteklostjo in poveličevanjem takratnega režima.

Ob dnevu državnosti in vseh ostalih praznikih, ki obeležujejo samostojnost Slovenije, je žal več jamranja kot pa veselja. Večje navdušenje je videti na raznih pohodih v Kumrovec ob dnevu mladosti in drugih maškaradah z značilno komunistično ikonografijo, kot pa nad dejstvom, da imamo svoj državo. In da imamo tudi domovino, ob kateri se levi politiki tako radi zmrdujejo. Da imamo svojo državo, ni bilo tako samoumevno, kot se to zdi skorajda četrt stoletja pozneje. Pred tem so o samostojni Sloveniji številni sanjali, le redki so si upali misliti, da je to res mogoče, in mnogi, ki so si samostojno državo tako zelo želeli, tega zgodovinskega trenutka niso dočakali. S to državo je tako kot z lastnim otrokom, ki ga tu in tam resno polomi ali celo zaide na kriva pota. Starši se mu ne odrečejo in dodajo: je pa le moj. In kakršen že je, takega imaš rad.

Beri dalje...

Tega praznika se veselimo vsi, ki nam je Slovenija v srcu.