Zelišča najpogosteje gojimo na vrtu, lahko pa se prepustimo tisoč in eni domislici in naredimo sebi lastno kolikor je le mogoče inovativno zamišljeno stvaritev zeliščnega vrta, za sebi lastno kombinacijo in mero okusa skupaj z zdravjem.

Čisto pravi zeliščni vrtiček lahko ustvarjamo sproti in ne glede na zunanje okolje ali letne čase kar v cvetličnih lončkih, ki jih postavimo na svetlo okensko polico. Po mili volji dodajamo in odvzemamo posamične lončke, v katerih lahko priredimo mikro okolje (zemljo in gnojilo) potrebam vsakega zelišča posebej, na majhnem prostoru in zelo blizu tako dokaj uspešno rastejo različna zelišča, lokalna in s celega sveta. Zamisel o zeliščnem vrtu v večjih ali manjših cvetličnih lončkih lahko smiselno izpeljemo tudi na balkonu, terasi, strehi ali zelenici v mestu, zelišča v loncih lahko namestimo v obliki spirale … Zeliščni nasad lahko ustvarjamo sami, skupaj z družinskimi člani ali skupaj s prijatelji in sosedi v bloku, v mešanih starostnih skupinah ali v bolj v zaprtih druženjih, zamislimo si lahko projekt zarasaditve zeliščnega vrta v obliki delavnic … o, ja, nešteto možnosti in variacij je dobro in prav.

Funkcija zeliščnega vrta ni ena sama, da pač pridelamo nekaj zelišč za kuhinjsko rabo, zeliščni vrt z dodano vrednostjo druži in povezuje, uči sam po sebi in skupaj z zeliščnim vrtnarjem, vsakdo dobi priložnost, da doda svoj lonček in svoj glas. Podobno kot se jeseni zastavijo dela za izdelavo visoke grede, tako se lahko lotimo tudi izdelave zeliščne grede spiralne ali kakšne druge oblike.

Zelišča morda na prvo žogo niso videti zahtevna kot druge vrtne rastline, vendar izvirajo z različnih koncev sveta zato imajo različne potrebe in mikroklimo v zemlji in nad njo. Spiralna greda deloma reši problem različnosti rastišč za mešano zeliščno zasaditev. Rastne razmere na spiralni gredici segajo od sončnega, svetlega in suhega območja na vrhu spirale do vlažnega in senčnega rastišča na dnu spirale.

Formalnega urejanja meščanskih vrtov iz preteklosti je zelišča izrinilo na obrobje, ali pa na majhno gredico v vrtu. Novi pristopi in sodobna dojemanja mešanih vrtnih zasaditev odločno vračajo zelišča v vrtove, zato jim namenjamo posebno pozornost pri odločanju o umestitvi zelišč na gredice ali lonce. Vračajo se tudi vrtčevski in šolski vrtovi, podobno kot nekoč. V preteklosti je na takih vrtovih rasla predvsem solata in še kaj malega zelišč, sodobni čas pa prinaša nove motive in pristope načrtovanja, pogosto so ti vrtovi na začetku medovite zasaditve, zelišča so medovita in popestrijo dneve v vrtcu ali šoli.

Ena prijetnejših oblik za oko je zeliščna greda v obliki spirale. Za izdelavo zeliščne spirale v vrtu, travniku ali obstoječi zelenici najprej določimo površino, ki jo lahko namenimo zeliščem. Primerna velikost je min 4 m2 pa vse tja do 9 m2. Za boljše estetsko doživljanje predvidimo na spodnjem koncu spirale vsaj manjšo vodno kotanjo, še posebej, če izberemo za gredico brežino. Povprečna spiralna greda zavzame velikost v premeru 1,2 m in v višino 0,9 do 1,2 m.

Zgradba spirale omogoča optimalno razporeditev vlage, saj ta pronica z vrha v vodno kotanjo. Skale in kamni so osnova vsake spiralne gredice, ji dajejo obliko in zadržujejo toploto, ki jo čez noč oddajo v okolico. Zdaj je mogoče kupiti različne namensko oblikovane škarpne elemente, ki jih lahko sestavimo v spiralo. Kamne za suhozid naberemo v neposredni okolici, kar da spirali domač pridih. Pri sestavljanju pazimo na stabilnost gradnje suhozida. Lahko se odločimo tudi za leseno ogrodje ali uporabimo stare opeke.

Za natančnejše spremljanje oblike spirale, si najprej začrtamo spiralo s količki in vrvico. Odstranimo rušo v globini dolžine lopate. Na dno nasujemo drobnejši grušč in pesek za drenažo. Spodnji del spirale s kotanjo naj bo obrnjen proti severu. Kamne razporedimo v obliki spirale in začnemo sestavljati suhozid (gradbeni postopek, pri katerem je konstrukcija izdelana iz kamnov brez kakršnegakoli veziva).

Med kamnito spiralo suhozida sproti nasipavamo pesek, prst in na površini še vrtno zemljo, ki smo ji dodali nekaj komposta. Zelišča spirala naj bo zgoraj nižja, spodaj pa višja, tudi debelina plasti prsti s kompostom naj bo na vrhu spirale manjša kot na zaključku pri vodni kotanji. Če se odločimo za začasno ali trajno zasaditev zelišč v loncih, temu primerno polnimo gredo s potrebnim materialom.

Za vodno kotanjo na dnu potrebujemo glino ali folijo, ki ju zasujemo z manjšimi prodniki ali grobim rečnim peskom. Spirala naj ne bo previsoka in v višino naj ne preseže 1 m, njen premer naj bo od dva metra do tri, tako bo med kamni dovolj prostora za zelišča. Gredica, ki se spušča v spirali navzdol, naj bi bila široka od 50 do 60 centimetrov. Pri prostornejših spiralah lahko med rastlinami postavimo posamezne kamne, na katere bo mogoče stopiti pri vzdrževanju gredice ali pri nabiranju pridelka.

Zgoraj je rastišče primerno za sredozemska zelišča in tista, ki prenesejo občasno pomanjkanje vode. Sončna rastišča z obilico prsti so primerna za zelišča, ki potrebujejo več svetlobe in rastišča v senčnem delu za zelišča, ki izvirajo iz podrasti in ne prenesejo neposrednega sonca. Na dnu posadimo rastline, ki imajo rade vlago in v kotanjo obrežne rastline.

Zaradi okrogle oblike je zeliščno spiralo precej preprosto vzdrževati, saj so rastline dostopne z vseh strani. Ker se poleti kamenje segreva in so žepi prsti med kamni kljub vsemu majhni, bo verjetno treba tak nasad pogosteje zalivati.

Spriralna zeliščna greda je svet v malem in skoraj v celoti skrbi sama zase. Oblika spirale je močan simbol in morda v resnici daje zasaditvi zelišč dodatno in posebno energijo. Dobra lokacija za zeliščni vrt je rahlo nagnjena brežina, v smeri juga, jugovzhoda ali jugozahoda. Za spiralno gredico s premerom tri metre je priporočljivo izbrati do 15 vrst zelišč. Mednja lahko dodamo tudi katero od okrasnih rastlin, za zasaditev pa se je priporočljivo dogovoriti za pomoč strokovnjaka, da se izognemo neljubim presenečenjem in napakam.