Članek
Znanilka pomladi, znanilka poletja
Objavljeno Dec 11, 2018

Divje češnje nam spomladi jemljejo sapo zaradi čudovitih v belo odetih krošenj, sredi poletja pa nas razveselijo z drobnimi, temnordečimi sadeži bogatega okusa. Res se je težko odločiti, ali je divja češnja, Prunus avium znanilka pomladi, kot obljublja njena dehteča bela krošnja cvetja, ali je znanilka poletja, s svojimi rdečimi in črnimi plodovi! Čebelam pač paše edino njeno cvetje, ki je pomemben vir medičine in cvetnega prahu, za plodove jim ni mar. Čebelarjem pomeni cvetoča divja češnja razvojno časovno sidro čebelje družine, češ, zdaj pa s polno delovno vnemo naprej, čebele in čebelar.

Rezultat iskanja slik za divja češnja slike

Marsikje je še danes v navadi običaj, da 4. decembra, na dan sv. Barbare, narežejo češnjeve, višnjeve ali slivove veje in jih postavijo v vazo. Če se vejica do božiča razcvete, bo prihodnje leto v hiši zagotovo poroka, razcvetele veje pa tudi naznanjajo srečo in zdravje, pravi naše ljudsko izročilo.

Deklicam se podajo uhani iz češenj, malo starejše rade prepevajo 'rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši …' Fantje se radi odzovejo in plezajo prav do konca vej po najslajše češnje, možje se radi posladkajo s češnjevim zavitkom, da o češnjevem žganju ne govorimo, ki je celo zdravilno … in tako naprej do vseh oblik konzumacije češenj. Plodove uživamo sveže ali predelane v kompot, marmelado, sok, vino, žganje ali v znani liker cherry brandy. Čeprav moramo na drevesu preživeti kar nekaj časa, da naberemo polno košaro plodov, pa lahko iz njih pripravimo nekaj odličnih jedi ter shrankov za zimo. Pod marsikaterim češnjevim drevesom so se spletle vezi, ki so trajale celo življenje.

Povezana slika

Divje češnje so samorasla drevesa, ki so v Sloveniji precej pogosta, čeprav morda ne tako cenjena kot njihova gojena različica. Divja češnja je enodomno in žužkocvetno medovito drevo. Ko druga drevesa šele odpirajo popke, so divje češnje že v polnem razcvetu, v gozdu jih od daleč opazimo zaradi bele krošnje. V višino dosežejo okrog 25 m, visokih starosti pa ne dosežejo, saj že pri 60-ih prenehajo rasti v višino, les pa prične trohneti. Poleg črne jelše je edini listavec pri nas, ki ustvari deblo prav do vrha.

Divja češnja cveti aprila in maja in se hkrati olista, rdeči plodovi dozorijo sredi poletja, popolnoma zreli so tudi črne barve, sladki in dišeči. Uživamo jih surove ali naredimo marmelado, kompot, sok, liker, vino, žganje, sladice. Plodovi pomagajo pri srčnih in ledvičnih boleznih in arteriosklerozi, ugodno vplivajo na rast zob in kosti, čistijo telo in vplivajo na delovanje ledvic in jeter. Čaj iz pecljev lajša artritis in revmatizem. Smola lajša težave s kašljem. Staro pravilo pravi, da bolj ko je češnja temna, bolj je zdrava.

Najbolj ji ustrezajo sončna, ne presuha pobočja in gozdni robovi. Za rast potrebuje precej vlage, zasenčenje prenese samo v zgodnji mladosti, ko raste zelo hitro. Cvetni brsti na kratkih poganjkih se razlikujejo od listnih, zato je mogoče že jeseni oceniti, kako intenzivno bo cvetenje divje češčnje naslednjo pomlad. Čebelarji lahko do neke mere že jeseni načrtujejo čebeljo pašo v naslednjem letu. Čebele imajo pri opraševanju divje češnje najpomembnejšo vlogo, uspešno jim konkurirajo še čmrlji.

Divja češnja je bogato medonosno drevo. To v enaki meri velja tudi za gojene sorte češenj, ki jih čebele obiskujejo enako pogosto kot divje. Ob lepih dnevih obilno izloča nektar, čebele nabirajo tudi cvetni prah. Če so vremenske razmere ugodne in čebelje družine močne, lahko divja češnja skupaj z drugimi rastlinami, ki cvetijo ob istem času, da že prvo točenje. Zanimivo je, da je natančnejših podatkov o medonosnosti ter količinah proizvedenega nektarja ali cvetnega prahu malo. Med sadnimi vrstami naj bi bila po količini proizvedenega nektarja pred divjo češnjo samo jablana. Po nekaterih ocenah je donos divje češnje lahko od 20 do 40 kg medu/ha/leto. Med divje češnje je dobrega okusa in prijetnega vonja ter hitro kristalizira, z gojene češnje je svetlorumen, z divje češnje pa nekoliko bolj zamolkel.

Zelo pomembna je ekološka vloga divje češnje. Odpadlo listje bogati gozdna tla in izboljšuje njihovo rodovitnost, vrsta je gostitelj mnogih organizmov, ki so nepogrešljivi sestavni del prehranjevalnih spletov, njeni plodovi predstavljajo dragocen vir hrane za vse vrste ptic, ki so pomembne za vzdrževanje dinamične stabilnosti celotnega sistema. Ptice po drugi strani skrbijo za razširjanje češnje in celo pomagajo pri klitju, saj seme v koščici, ki je potovala skozi ptičji želodec, vzklije že prvo pomlad, drugo seme pa mora na gozdnih tleh preležati vsaj eno leto, preden požene kalček. Za razširjanje so pomembne predvsem večje ptice, kot so drozgi in vrane, ki koščico s češnjo vred pogoltnejo, medtem ko manjše ptice, na primer vrabci, s češnje samo skljuvajo sočno meso.

Uspeva po vsej Sloveniji, posamezno ali v manjših skupinah v mešanih gozdovih. Suše ne mara. Divja češnja sodi med pomembne plemenite gozdne listavce z visokovrednim lesom in veliko ekološko vrednostjo. Kakovostna češnjevina ima na trgu visoko ceno. Les divje češnje je srednje težek, rdečkastorumen do rdečkastorjav, lep in zelo priljubljen, Uporabljajo ga v mizarstvu, strugarstvu, za izdelovanje glasbil (pihala, klavirji) in za intarzije, zelo cenjeno je pohištvo iz češnjevine. Les ima visoko kurilno vrednost in ker se pri njegovem gorenju sprošča prijeten vonj po češnjevem cvetju, ga marsikdo rad naloži v kamin.

Rezultat iskanja slik za divja češnja slike

Češnja je eno najbolj priljubljenih sadnih dreves. Današnje plemenite sorte z debelimi sočnimi plodovi so vzgojili iz divje češnje in jih danes najpogosteje razmnožujejo s cepljenjem nanjo. Zaradi lepega cvetja, plodov in lepo oranžno ali rdeče obarvanega jesenskega listja je divja češnja tudi okrasno drevo. Na podeželju jo sadijo ob hišah in ob poteh, v mestih po parkih, večjih hišnih vrtovih in v drevoredih. Nepogrešljiva pa je tudi senca, ki jo češnja s svojo razkošno krošnjo v vročih poletnih dneh nudi vsem, ki se želijo ustaviti za trenutek ali dva.