Čebel ob koncu poletja čebelarji ne obesimo na klin in ne gremo po svoje, ampak se prav ta čas postavljajo temelji za čebelje pridelke v naslednjem letu. Če spomladi ne bo čebel, tudi čebeljih pridelkov ne bo. Obdobje zaznamuje tretiranje proti varozi v luči varnih pridelkov, učinkovitega odpravljanja varoj in varnosti za čebele in čebelarja. To je večkratno opravilo, ki terja spremljanje števila varoj v posamezni čebelji družini in skrb za zdrave in site čebele. Oboje skupaj - tretiranje proti varozi in zimsko krmljenje - pa se izteka v en velikanski cilj: zazimljenje čebeljih družin tako, da bodo zimo preživele.
Vsaka spomladi odmrla čebelja družina pomeni dvojni strošek: propadlo investiranje vanjo (nakup ali vzreja), investiranje vanjo preko večjega dela leta, ko ni dajala od sebe čebeljih pridelkov (hrana, sredstva proti varojam in neučinkovito porabljen čebelarjev čas) in kajpak nakup nove majhne nadomestne čebelje družine pri vzrejevalcu ali uspešnejšemu čebelarju. Torej gre za trikratni vložek in ne le par čebelic, ki jim pač ni ratalo ali so jim varoje kri spile ... Prav v kešu je kleč, da mnogo 'srednjih' čebelarjev z nekaj deset čebeljimi družinami opušča čebelarstvo ali ga zmanjšuje.
V naravi ni kakšne omembe vredne paše že od julija naprej, zato je skrb za čebeljo hrano ta čas na čebelarjevih ramenih in denarnici. Medišča so prazna, mediščno satje je uskladiščeno do naslednje sezone, čebele bivajo v plodiščih. Obdobje zaznamujejo vreče sladkorja, ki jih čebelarji prenašamo od štacune do doma in potem v obliki sladkorne raztopine znosimo v čebelnjake. Lačnih čebel namreč ni dobro tretirati proti varojam, biti morajo v kondiciji, da prenesejo neprijetne učinkovine.
Skratka, to poznopoletno in jesensko obdobje je povezano z velikimi stroški za sladkor in nato še za sredstva proti varojam, za oboje pa gre seveda tudi veliko časa. Preračunavanje iz distance pokaže strašno nerentabilnost v času in denarju: za eno ali dve točenji, včasih še tretje, če so bile čebele prepeljane na pašo, čebelar vzdržuje čebelje družine vse leto! Ves čas morajo biti čebele zdrave in močne, da vzdrže vse neprilike in sovražnike. Spotoma pa še oprašujejo ...
Čebele niso edine zastonjske opraševalke, je še veliko število divjih, a za slovensko sadje so čebele tiste, ki edine štejejo: edine med vsemi opraševalci so v zgodnji pomladi sposobne razviti tolikšno število čebel v svojih čebeljih skupnostih, da podelajo vse sadno drevje.
Tretiranje proti varojam je velika in žalostna štorija: stroka govori o zdravljenju, kar je vsaj zavajajoče, saj čebelar nima namena zdraviti varoj, četudi bi bile te bolne. Želi jih spraviti proč in to delamo kakor vemo in znamo, ker so 'čebele naše', tako stroka zagovarja odklanjanje vsake odgovornosti pri 'zdravljenju'. Seveda so čebele čebelarjeve in odgovarja zanje, za čebelje bolezni in sovražnike pa imamo javno službo. No, imamo jo.
Do svojih čebel imam odgovoren odnos, jih imam rada in skrbim zanje, varoj pa ne vzamem za svoje in odgovornosti glede njihove prisotnosti na mojih čebelah tudi ne. Neupravičeno se problematika epidemije varoj lomi na čebelarjih! Veliko denarja je bilo v štirih desetletjih porabljenega, veliko delovnih mest plačanih iz javnih sredstev in celo študija na najvišjih stopnjah, problema pa strokovnjaki niso sposobni rešiti. Torej niso strokovnjaki, investicija v njihov karierni razvoj in razvojne programe je propadla.
Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nas vse 'štorije in baldorije v deželi Kranjski' pripeljale do zelo slabih odnosov, pa naj bo med čebelarji, strokovnjaki, razvojniki, politiki ... nihče nikomur ne more več zaupati, ker vsak greje in pazi svojo rit, tudi med zveznimi ni izjem. Med čebelarji se najde sem ter tja častna izjema, večinoma pa se nihče noče vtikati z nasveti ali morda samim tretiranjem tujih čebeljih družin. Javna skupinska slika čebelarjev in njihove povezanosti bledi. Tudi zato vsi programi skupnega nastopa proti varojam žalostno propadejo, ker nihče ne upa prevzeti odgovornosti za svoje besede in dejanja. Zelo slovensko.
V takšni situaciji pa res ne bo težko pomesti varoj pod velik tepih in opraviti s posameznimi glasnimi čebelarji. In za varoje so čebelje družine ta čas lahek plen, varoje so na višku razvoja, čebelarji pa smo vsak ob svojem ... kar že.
Nekoč (čez tisoče let) bodo čebele znale rešiti problem napadenosti z varojami, saj ni računati na človekovo pomoč in znanje. Še posebej, če bomo našo 'avtohtono' čebelo preveč učinkovito ohranjali po črki resolucije o zaščiti Kranjske čebele. Kranjica namreč ni samo naša, je poseljena po vsej nekdanji Kranjski, ki je pač mnogo širše področje, kot je naša Gorenjska. Slišati je o odbiri tistih čebeljih družin, ki imajo malo varoj, baje imajo nekateri čebelarji dobre uspehe. Vendar žal tudi v teh družinah varoje so in čebele v resnici niso sposobne opraviti z njimi. Odstranjujejo le napadeno zalego (skupaj z varojami).
Dobre uspehe imajo baje tudi homeopati, ki jačajo vitalnost čebeljih družin, vendar čas opazovanja v obdobju ene ali dveh zim je odločno prekratek, da bi lahko dobre rezultate že potrdili in verjetnost, da bi bile posamezne čebelje družine brez varoj v okolju, kjer imajo nehomeopatsko tretirane čebelje družine dokazano prisotnost varoj. Dejansko stanje števila oz. prisotnost varoj je pač mogoče dokazano ugotoviti le na način uničenja posamezne čebelje družine in preštevanja varoj na njih, eno za eno.
V pomoč čebelarjem pri izbiri sredstva za tretiranje čebeljih družin ali radovednemu bralcu, ki ga zanima, kaj sploh delamo čebelarji s čebelami, so morda spodnji linki, vse informacije o zdravstvenem varstvu čebel zainteresiranim pa dajejo po novem zgolj in samo veterinarji (osem jih je v Sloveniji za vse slovenske čebele oz. za njihove zastopnike, približno 10.000 čebelarjev). Brez ocene ocen ocenjenih ocen v obdobju pred in po tretiranju (skrajšano: ocen prisotnosti varoj) v izpolnjeni tabeli za naravni odpad, odpad po tretiranju ali testiranju pa ne bo šlo. Tudi sredstvo bo moral čebelar izbrati sam, nobeno pa žal ni brez neprijetnih strankih učinkov. Nobeno sredstvo za ubijanje, tudi antibiotiki za pljučnico recimo so to, ne ubije ciljano, ampak ima stranske učinke. Takšen svet smo si naredili s človeškimi dejavnostmi, da bi bilo nam boljše.
Še mimogrede: nepooblaščenim ni potrebno dajati veterinarske dnevnike niti na vpogled, pa tudi 'zdravljenje varoj' ni zakonsko zapovedano, kar pomeni, da ga čebelar na lastno odgovornost in po svoji presoji sme opustiti. Če pa čebelar tretira svoje čebelje družine proti varojam, pa mora postopati po vsej množici zakonov, predpisov, pravilnikov ipd. zakonskih aktov, ker je dolžan zagotoviti sledljivost uporabe (kaj,koliko, kdaj) sredstev, tudi apitehničnih ukrepov po novem. Za varno hrano gre, kot pri solati ali zrezku!
http://www.czs.si/objave_podrobno_czs/7525
http://www.czs.si/objave_podrobno_czs/7407
https://www.uradni-list.si/1/content?id=116145
https://e-uprava.gov.si/.download/edemokracija/datotekaVsebina/256826?disposition=inline
http://www.czs.si/Files/zatiranje%20varoje.pdf
Aug 21, 2016