Decembra lani je odjeknilo, da so nekateri slovenski čebelarji na črnem trgu kupovali pripravke za zatiranje varoj pri čebelah, čeprav bi morali vedeti, da niso uradno registrirano zdravilo, in da obstaja možnost, da bodo ti pripravki škodovali tako čebelam kot ljudem. Nekateri javni uslužbenci so takrat trdili, da med teh čebelarjev ni varen in ga je treba izločiti iz prometa, in da je vsaj tretjina slovenskega medu zastrupljena.

Vse dosedanje analize, ki so bile izvedene na konto morebitne ali dokazane uporabe nedovoljenih sredstev za zatiranje varoze in tudi analize iz obdobja zadnjih deset let, ki so bile izvedene v pristojnih internih in eksternih institucijah zaradi preverjanja morebitnih nedovoljenih ostankov na konto zagotavljanja varne hrane samega po sebi, dokazujejo, da so pregledani vzorci varni za hrano ljudi. Ugotovitve analiz potrjujejo, da imamo slovenski čebelarji varen in dober med.

Nenavadno je dejstvo, da je varen tudi med tistih čebelarjev, ki so dokazano uporabljali nedovoljena oz. v Sloveniji neregistrirana sredstva za zatiranje varoze. Ostaja pa dejstvo, da uporaba nedovoljenih sredstev pomeni prekršek pri pridelavi živalski hrane in čebelarstvo je obrat za pridelavo živil, med pa živilo živalskega izvora.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so že decembra, ko se je v javnosti razplamtela afera s proizvodnjo in uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoze, naredili preliminarno oceno tveganja za zdravje potrošnikov, in že takrat zagotavljali, da minimalni ostanki amitraza v medu ne predstavljajo tveganje za zdravje.

Ugotovitve preliminarne ocene tveganja so večkrat tudi javno predstavili. Februarja je to potrdila tudi podrobnejša ocena tveganja. Pri izdelavi te ocene tveganja so sodelovali tudi strokovnjaki iz drugih inštitucij, iz Slovenskega toksikološkega društva, Nacionalnega inštituta za biologijo, Fakultete za farmacijo in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Že samo predstavljanje ugotovitev nadzora pa je botrovalo posploševanju dvoma v ves med slovenskih čebelarjev. V javnosti so se zaradi nasprotujočih si sporočil odgovornih pojavile zahteve, naj oblasti razkrijejo, kateri čebelarji so uporabljali sporna zdravila.

Uprava za varno hrano je na spletni strani razkrila prvo skupino čebelarjev, ki so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje varoze. Na seznamu je dvanajst imen čebelarjev skupaj z odločbami, pri katerih je bilo sporno delovanje pravnomočno ugotovljeno.

Iz odločb je med drugim razvidno, da so čebelarjem prepovedali uporabo nedovoljenih zdravil in odredili uničenje njihovih ostankov, voditi morajo veterinarski dnevnik, nekaterim pa so prepovedali tudi prodajo medu in voska.

Največji slovenski čebelar, Medex, na svoji spletni strani že od lanskega decembra zagotavlja, da je njihov med slovenskega porekla preverjen, varen in kontrolirane kakovosti.

V čem, pri kom se je torej zataknilo? S slovenskim medom ni nič (dovolj) narobe, so pa 'narobe' tisti čebelarji, ki so uporabili nedovoljenega sredstva za zatiranja varoze, in nekateri čebelarji, ki nimajo v redu vodenega dnevnika veterinarskih posegov.

Zdravljenje čebel z zdravili ali drugimi sredstvi, ki nimajo dovoljenja za promet v Sloveniji, je prepovedano in ni važno, ali puščajo in koliko ostankov lahko puščajo v medu.

Imetnik živali, t.j. čebelar, mora v Dnevnik veterinarskih posegov vpisovati sproti pri vsaki uporabi zdravil najmanj:

- datum zatiranja varoze, od - do;
- ime sredstva oz. zdravila;
- ime in naslov dobavitelja zdravila;
- naslov lekarne, kjer je bilo zdravilo nabavljeno na veterinarski recept, datum nabave, račun je treba hraniti;
- karenca od - do;
- številka čebelnjaka;
- število čebeljih družin in količina porabljenega zdravila;
- način zatiranja;
- opažanja;
- osebno ime in podpis osebe, ki je opravila zdravljenje.

(Usklajeno z Navodilom glede vodenja obvezne evidence o uporabi zdravil pri čebelah, NVI 2016. Navodilo ima podlago v Pravilniku o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanja veterinarskih zdravil, UL 38/09, napotuje pa na več zapisov kot jih predpisuje pravilnik.)

V dnevniku morajo biti tudi računi, ki dokazujejo nabavo dovoljenih sredstev ali zdravil, in navodila veterinarja, ki predpiše posege. Izobraževanje o zdravstvenem varstvu čebel, predpisovanje zdravil in navodila za zdravljenje čebel izvaja izključno  državni Nacionalni veterinarski inštitut preko pristojnih veterinarjev.

Vse te zakonske zahteve pa je morda težje uresničevati starejšim čebelarjem, ker gre dejansko za birokracijo, ki vzame dosti časa in je mogoča tudi večja nevarnost napak pri izpolnjevanju zahtevanih podatkov. Vsa ta birokracija pa v bistvu zagotavlja sledljivost uporabe dovoljenih sredstev za zatiranje varoze in to je zdaj tisto, kar se išče pri nadzorih.

Na začetku je bila torej nedovoljena proizvodnja in distribucija neregistriranega sredstva za zatiranje varoze.

Vmes se je zgodila afera, ki je več ali manj zaustavila prodajo varnega medu vsem analizam in ocenam tveganja navkljub, ki zagotavljajo, da je slovenski med varen.

Na koncu so pregledovanja dnevnikov pri čebelarjih za tri leta nazaj.