Članek
Kaj bi z bučo pozimi?
Objavljeno Jan 06, 2016

Januarski gurmanski užitki z medom - oranžna hrana in sončna pijača za meglen januarski dan.

Prizadevni vrtnarji so si za zimsko zalogo lahko lani nakopičili velik kup muškatnih in hokaido buč. Muškatnim počasi mineva njihov čas, hokaido buče pa so še.

Hokaido buče niso japonske, niso z japonskega otoka Hokaido, ampak so jih vzgojili nemški zelenjadarji in lepo pašejo v ta čas. Lupina je morda že malo trda in tisti, ki ne morejo ali nočejo grizti, bodo bučo olupili. Praviloma pa je tudi lupina še vedno povsem užitna. Lupimo tako, da položimo celo bučo na veliko leseno desko in jo obtešemo z nožem. Vsak drugačen način lahko povzroči poškodbe, ker je lupina pač trda.

Olupljeno ali neolupljeno bučo presekamo vsaj na pol, odstranimo pečke in narežemo ljubke čolničke. Stepemo jajce ali dve (odvisno od velikosti buče) in dodamo nekaj žlic kisle smetane, solimo in dobro premešano razmažemo v 'čolničke'.

Stolčemo žlico ali dve sezamovih semen (ali kakšnih drugih), jih zmešamo z gozdnim medom in pokapljamo po čolničkih, tako da ostane vidna tudi spodnja bela plast. Spečemo v pečici do mehkega.

Bučne čolničke lahko uporabimo za prilogo ali samostojno jed, z njo lahko postrežemo tudi nenapovedanim gostom - skupna priprava še bolj poživi meglen dan. Za samostojno jed uporabimo več medu, jemo pa jih lahko preprosto kar tako, da vsakega primemo v roko.

Zraven pripravimo še 'ponarejeno medeno vino' iz novoletnih ostankov: tretjino vode segrejemo samo toliko, da se v njej lažje raztopi po ena žlička kostanjevega medu na 1 dcl vode, dodamo dve tretjini belega vina  (po želji še klinčke in cimet) in pustimo, da se okusi povežejo in pijača ohladi.

Avtorica recepta: čebelarka Simona

več: klik