Zaradi večvrednostnega kompleksa in boljšega startnega izhodišča po padcu železne zavese kot v državah sovjetskega bloka - to pač je »zasluga« Tita - se Slovenija ni znala oziroma hotela prilagoditi...

Le zakaj pa bi se, saj nismo neki Čehi, vendar, mi smo boljši, vedno smo imeli »pasoše«, imamo socialno državo, mar ne, intimno, predvsem v Ljubljani, Mariboru in še kje, se nismo razšli s komunizmom, saj smo vendar šampioni, le zakaj bi reformirali, delali stvari, kot jih delajo drugi, ki so se »razprodali« in zdaj brskajo po tujčevih smeteh.

Zaradi večvrednostnega kompleksa, ki je glavni razlog za trenutne politične razmere in politično dno, so nas Poljaki, Estonci, Čehi, Slovaki, narodi, ki so trpeli še bolj kot mi, a so se prav zato zavedali, da je bila preteklost grozna, začeli prehitevati. In zaslužijo si vse priznanje. Mi pa smo po zaslugi brozovskih in mencingerjanskih »elit« še vedno živeli v farsi.

In zato je tragikomedija Alenke Bratušek zdravilna. Slovence najbolj boli, če jim kdo v tujini načne domači kompleks večvrednosti, lik najboljšega v razredu. Mi nismo bili Balkan, ne draga Evropa, mi smo vendar taki kot Avstrijci, druga Švica, nikoli nismo bili v vzhodnem bloku, nismo Čehi!

Zdaj smo ugotovili, da smo Alenka Bratušek. Njen fiasko je slovenski skok v ledeno vodo, morda bomo zdaj vendarle splavali. Spoštovana gospa Bratušek, hvala!

(P. Frankl)