Članek
Odpičenost
Objavljeno May 13, 2016

»Odštekanost« očitno ni ravno moja modna muha. Prepatetična beseda, za moj okus.

»Hoh, kok sem jaz odštekana,« se je pohvalila over fifty kratkolasa blond amaterska slikarka, ki je v živopisanem parurju poskakovala ob mladoletni hčeri, kot bi jih imela sama osemnajst.
Z možem sva se iz vljudnosti obrnila vstran, da bi naju ne videla umirati od smeha.
Bilo je to enkrat na morju...
Daleč nazaj.

Ob vzhičenosti te ženske sem sicer doumela, kako sta se morali počutiti moja mati in teta, ko sta mi kot mladoletnici, dihali za vrat. Sledili sta mi po vseh ljubljanskih najbolj zakotnih in zakajenih diskotekah.
Pravzaprav jima je moje uporništvo služilo kot optimalen izgovor, da sta dajali duška lastni neizživetosti.

Nekdanja upornica ostaja seveda upornica tudi danes.
Z »odštekanostjo« ne želim imeti nič skupnega.

Izbiram neprostovoljno samopomočno »odpičenost«.
Moja bit se naravna na kaos melodije House of fun, nekdanje irske glasbene skupine Madness.
Pretvorim se v cirkuški miks vzhičenja, hiperaktivnosti, anksioznosti in kaj te jaz vem kaj še vsega zraven.

Čisto res in brez heca bi potrebovala Kostin robot Nageeb (opisan v blogu Čin: http://www.publishwall.si/kostinmozeg/post/199019/cin).


Očitno pa bo ostala moja potreba tudi tokrat nepotešena.
Reči ki me očarajo z uporabnostjo, všečnostjo ali okusnostjo enostavno preprosto ni moč kupiti.
Vedno znova ostajam bosa.
Preveč poseben okus?
Verjetno res…
No, vsaj brezglavega potrošništva sem rešena.

Ekola.
Pikolina.
Ker tako unikatnega pivskega robota ne premorem, z lastno maničnostjo že leta dušim okolico.
Pa ne, ker bi okolice ne ljubila.
Nasprotno.
V tistem trenutku si je tako obsesivno želim, da običajno vsi "ta normalni spizdijo".
Norci pa itak ne pridejo v poštev!

Mož je najbolj pametno bitje, kar jih vem.
Že na miljo daleč zazna mojo naravnanost, ob kateri se le na peti obrne in
»Čao, grem spat!«
Nato švigne in ni ga več.

Ako se mu odločim slediti, bom še vsaj dve uri klepetala s spalničnim interierjem.
Čisti dolgčas, vam povem!

Huh!..
Le kdo bi spal, če pa
premorem energije še za na Triglav!!!
Hudič je, ker mi
pravzaprav ob polnoči ni ravno do hoje...
Tudi sicer zelo zelo nerada telovadim.

V večini primerov sem si torej primorana poiskati družbo nič hudega slutečega sogovornika kar na računalniku.
Stol prilepim k tipkovnici, na katero pričnem obsesivno tipkati, dokler črkam na ekranu ne zmanjka prostora.

S tem dejanjem seveda lastno odpičenost le še bolj poglobim.
Na določeni spretnostni stopnji se pojavi škatla z napisom: PREIZKUSI ME!
Wow! V njej cel spekter nadnaravnih super moči!
Seveda jih na sogovorcu testiram.
Ako so neproduktivne, jih seveda v trenutku odvržem,
se vljudno opravičim in se karseda hitro potuhnem.

Naslednjega dne se ali oba čudiva kometom in črnim luknjam, ki so švigale mimo najinih glav ali pa se ga sploh ne upam več potegniti za rokav.

Tudi tako se zgodi, seveda.

Javno opravičilo

Navedla sem razloge, zaradi katerih
se čutim dolžno javno opravičiti redkim posameznikom,
ki sem jim kdajkoli vkrcala v cirkuško-raziskovalen osebni laboratorij.
Žal vam ne morem obljubiti, da bi se ne ponovilo, se pa neprestano trudim v to smer.

Norost

Včasih sama posumim v lastno "normalnost".
Tolažim se, da je moja "odpičenost" le svojevrsten občasen, povsem ritmičen (beri periodičen) pojav.
In po pravici povedano, ima vsekakor svoj čar.
Veliko čudovitih ljudi sem ravno na ta način spoznala.

Posebna zahvala

Naj se zahvalim moževi toleranci, ki nikdar z mojo odpičenostjo ni bremenila psihiatričnih ustanov.
Ga je morda le strah, da bi moral kriti stroške prevoza?
Bogved...
Človek nikdar ne ve, ko je z Gorenjcem poročen.

Zaključek

Živimo sedanji čas.
Danes je itak moderno, da smo vsi norci zunaj.
Internirajo se le še tisti posamezniki, ki lastne originalnosti ne sprejmejo in z njo ne želijo v soskladju živeti.

Želim vam veselo tipkanje še naprej.

Prošnja blogerju Kostin Mozeg:

Drugič nas prosim ne seznanjaj z neuveljavljenimi izumi.
Za nekatere izmed nas zna biti smrtno nevarno.
Lahko bi me infarkt, ko je mož dejal, da bi mi bil robotka več kot pripravljen kupiti...