Noč je bila dokaj mirna, a pihal je veter in bilo je hladno. PVC folija me je varovala, da se nisem preveč ohlajal. 

V lokalu dam polnit telefon, ko ga čez dve uri dvignem, vidim da je prevečkrat vtipkala PIN kodo in je telefon zahteval PUK. Groza, grem nazaj in sem ji rekel, da kaj takega pa res nisem pričakoval.

Pride žena z otrokoma, da smo skupaj. Ne jokajo več, ker niso polente, ampak BABE. Vemo, kaj delamo in za kaj. Za prihodnost vseh otrok, ne samo mojih. Kaj naj vsi pobegnejo v Avstralijo, v Kanado, drugam??? Tukaj je naš dom! Nikamor ne gremo, raje umremo! Tukaj bomo uredili to našo širšo družino, kot imamo urejeno svojo lastno. V kateri se natančno ve, kdo ima kakšno odgovornost, zadolžitve, da so šele potem zabave, ko je vse na svojem mestu in narejeno. Tudi najmanjši ve, kdo je šalabajzer, tisti, ki ne drži besede, pa je otrok star šest let. 

PUK koda prispe popoldan po kurirju. 

Oglasi se zanimiv človek, ki je poln informacij iz preteklosti, saj je delal v VOMU, še prej pa najbrž, kot obveščevalec JNA. Nisem vprašal nikoli, čeprav poznam od leta 1995, ko je bil v bojni enoti v Šentvidu, ki sem ji poveljeval, oficir za varnost. Po mailu dobim materialov, da se za glavo držim, ko berem. Trgovina z orožjem. Vsi dokazi obstajajo, priče so tukaj. Tožilci in drugi se pa delajo .....

Piše mi na zasebna sporočila gospod, ki je služil vojaški rok v 1/52 br. SV v Šentvidu. Citiram tekst: Samo da vam omenim, bili ste moj poveljnik v Šentvidu 1996. Nekajkrat ste nas imeli zjutraj  telovadbo. Tega ne morem pozabiti. Kako ste nas vzgajali, da smo bili kot bratje. S ponosom se vas spominjam, saj sem poštenost nenazadnje doživel v vaši kasarni. Letos sem končno našel tudi nekaj takratnih sovojakov. Smo na vaši strani. 

Vesel sem, da se Slovenci prebujate, ko apeliram, ni dovolj dejati, mi smo s tabo, ampak je nujno zbujati druge in jih spodbujati k akciji. Gverila je v tem trenutku naše najboljše orožje. Pišite pisma na institucije, na RTVSLO, ki jim dodate psevdonim. Da je le pritisk. Več bo pritiska, bolj bodo živčni nameščenci mafije. 

Se vprašate tudi vi, kje so sedaj vsi ti doktorji, profesorji, docenti, akademiki, ki se prodajajo za cvet slovenske inteligence, poštenosti, morale in etike??? Kaj njim ni do tega, da se v tej deželi enkrat končno postavi odgovornost in na zagovor vse, ki so opuščali dolžno ravnanje, ko so selektivno preganjali osumljence kaznivih dejanj. Tiste, ki so zagrešili najhujše, se niso dotaknili. 

STAVIM NA MLADE, samo včeraj se je v Gibanje OPS vključilo 12 mladih, med 18 in 30 let. Kamor potegnejo mladi v katerih je upornost, tja je prava pot, verjemite. 

NIHČE SLOVENSKEGA NARODA NE BO NIKOLI VEČ VODIL ZA NOS, sem jasno in glasno povedal na tisti oddaji na RTVSLO, ko so nekateri mislili, da sem izgubil živce. Naj se bojijo, če bo živce izgubil slovenski narod. 

Oj zbudi se kremeniti Ti Slovenec,

vrzi tirana, ki brani ga madžar,

enkrat za vselej ga trešči v nemar

(Silvester Šešok)

Upam, da ste imeli obilno in dobro kosilo danes, privoščim vam, zaslužite si, saj vendar delate. Jaz pač ne, ker to menda ni delo in zato tudi ne jem. Kdor ne dela, naj ne je.

Vse dobro in za zmago slovenskega naroda, vseh dobrih ljudi. 

Ladislav Troha