Članek
PRIČEVANJE GASILCA, KI JE GASIL POŽAR V BEGUNSKEM CENTRU V BREŽICAH
Objavljeno Nov 06, 2015

Sem gasilec iz Posavja in vam pišem zgodbo, zgodbo o doživetju na požarni straži v begunskem centru v Brežicah. Sicer ni kaj dosti za povedat, ampak vseeno. Gasili smo šotore, taborne ognje, pomagali policiji pri razdiranju varnostnih ograj, pri premeščanju in ponovnem zlaganju, trudili smo se čimbolj razbremeniti policiste, specialne enote in vojsko. 

  Bili smo bolj spočiti kot oni, sem si rekel: "Zakaj jim nebi pomagali, saj nam varujejo meje in skrbijo za red v begunskem centru? Vsa čast vsem njim, ki skrbijo, da se te horde ne razpustijo povsod po Sloveniji, kot to želijo ZL, Radio Študent in vsi kateri jih zagovarjajo!"

 Veliko je malih otrok, vsi so premraženi mokri, zebe jih, ampak, ko to vidiš ne smeš biti čustven, če se prepustiš, da te čustva premagajo si popolnoma pogorel. Moraš biti močan in premagati čustva. To je isto, kot pri prometni nesreči ali kateri koli nesreči. Če te čustva premagajo, ne boš mogel pomagati ponesrečencu. Tukaj je enako. Tukaj smo gasilci samo za primer požara, če kaj zagori, jih je pa veliko, ki vidi bosega otroka ali brez bunde ali jakne, pa bi jo šel kar domov iskat in mu jo dal. Pa tako, kot gasilec ne moreš delat, žal. Pa nisem ravnodušen ali rasist, temveč vsem tem ljudem je res težko pomagati. Slovenija je premajhna zato. Veliko je družin, ko so jih policaji spuščali čez ograjo, nekateri izmed njih pa so že začeli izkoriščati in so dajali otroke kar preko ograje. Policisti so meli tega izsiljevanja z otroci zadosti in so jih vrnili čez ograjo. Migranti so hoteli izkoristiti odprto ograjo, da bi vsi planli ven. 

  Meni osebno se to ne zdi prav s strani države, če za te ljudi ne moremo poskrbeti, da jih sploh spuščamo v državo, ker nimamo kapacitet in ne ljudi! Pa najpomembnejše denarja tudi nimamo in svojih problemov imamo zadosti, zato ne rabimo zdaj še tujih... 

  Nisem pa bil ravnodušen, ko sem šel noter med njih gasiti taborne ognje. Takoj jih je bilo deset okoli mene s plastenkami, zato sem jim točil vodo v plastenke iz hidranta in da so se umili. 

  Moji občutki glede varnosti?  Za mojo varnost so specialne enote odlično poskrbele! Trije ali štirje policisti so bili vedno ob meni, ko sem šel noter, da so me varovali. 

  Hvala policistom, ki so me varovali! 

In še eno informacijo sem dobil. Da so najprej spuščali begunce na wc na policijsko postajo, tam pa so se ti posrali in poscal po steni in po stropu wc-ja. 

  Toliko torej o naši dobroti in njihovi hvaležnosti za našo dobroto!

Hvala, ker ste prisluhnili moji zgodbi. Upam, da se invazija na Evropo ustavi in da se zaščiti Slovenija, njena tradicija, kultura in varnost vsakega državljana!

Lep pozdrav in upam, da boste (ljudstvo) dosegli vse to za kar se zavzemamo vsi!