Tragično ne, skrajno žalostno pa je,
da je bodočmu arheologu treba kazat,
kako se kipne šajtrgo,
kar zna drgač vsak busanc,
vsak kurčev zmene,
k ma šole tistih osem let,
važn da zna štet do pet,
k več k tolk kamionov …
ne pride od sedmih do treh.

V glavnem – glih za glih,
smo ubodl šiht.
Izkopavanja, arheološka –
niii boljšga,
zunej, na čistmo zrak,
če se je uscal, smo stal,
tm pr barak,
k so uni not najdbe pral,
pa riiiisal, pa ugotavljal,
a je to iz mezozoika,
al iz paleozoika –
so bli dalejnčki skuz tulk zadeti –
bi bla loh tud ploščica od panasonica.

Smo enkrat najdl vazo;
ne, ne – ne okrasno,
pizda res lepo,
pa jo je isu en bebo,
vse so zbil v tisti paniki,
pol smo pa mi laiki …
Ma nima veze!
Kwa sem hotu rečt že?
Aja, t ‘ zadn dan se pelemo dam,
men zvoni telefon,..
pač nek transport,
če loh prideva dva,
da je treba pomest skladišča,
preden pride roba.

Čez tri dni – eeeej do stropa,
smo nafukal palet,
ne moreš verjet,
na fertik polno …
Pol tm kufetkamo,
mi tip pove zgodbo –
je šel za šoferja,
ker je hotu čoperja –
pa u redu dec –
sam se mu vid prec,
na pru pogled,
da je kmet,
od glave do pet.
En frej vikend,
fajn prfliknen,
po plač v avgustu,
je not spustu,
mu je baba hčerko povila …
Motorja še dons nima.

Ma pa že na pu,
pustavlen grušt,
pa šiht pa dupust,
sam nč vetra v laseh.
Saj veter je še,
sam las ni več.

Kwa sem hotu rečt?
Pizda no, … a ja to!
Se prkotal,
tja kjer smo kopal;
ma, Martin Krpan!
Res, taman,
kubuk, srajca, hvače, vse,
brez zajebancije,
sicer novodoben –
deutz, šibedah, klima,
ni da nima,
tip vn stop,
če neb mel ušes vmes,
b mel usta okrog in okrog.

V momentu prbije čiča:
“Kug’ha pa mate tlaz eng’ha hudiča?
da niste najdl dinuzaura? hahahaha”
Trahtar pa kr laufa!

Pa se nardim junaka,
pa za hec vprašam orjaka:
“A ni škoda?”
“Ja kug’ha pa?!”,
model nazaj k strela.
“Ja pustit d mašina v prazen dela…”;
ne neham drezat.

“A veš kug’ha je škoda?
Mwadg’ha fanta rezat.”