Vse skupaj se je začelo z blagovno menjavo. Jaz tebi žito, to meni krompir. Ker to po njihovo ni uspevalo so počasi odkrivali plačevanje na drugačne načine in sicer z redkimi dobrinami, kovino in zlatom. Iz zlata so pričeli izdelovati kovance in plačevati z njimi, potem pa so odkrili papiranti denar. Na začetku je bil pokrit v protivrednosti zlata. Kaj pa sedaj? Danes je denar vreden toliko, kolikor določijo tisti, ki so vodilni, ki vodijo naša življenja in upravljajo z denarjem. Denar ni vreden nič več, kot je vreden papir, na kateremu je natisnjeno nekaj, kar naj bi dalo papirju vrednost. No, ko smo imeli denar, papir v rokah, je bilo še dobro, vendar sedaj ni več niti tega. Obstajajo kreditne in plačilne kartice, kjer naj bi imeli denar, katerega nekateri ljudje nikoli ne vidijo, vidijo pa samo neke številke, ki jim nič ne pomenijo. Te številke imajo pred seboj + ali -. Ko je na računu stanje pozitivno, lahko porabljamo denar, ko pa je negativno, pa smo dolžni denar bankam in poleg tega, moramo zaradi negativnega stanja plačevati še obresti. Kje je tu sploh logika? Po mojem je ni.

Poleg tega je denar zelo težko razumeti, čeprav držimo v rokah papir, ki mu rečemo denar. Kaj pa če nimamo tega papirja, ampak uporabljamo kartice, saj ponavadi imamo ljudje več kot eno kartico? No, takrat pa je naš pogled na denar in vrednost denarja še bolj zamegljen, saj se nam nič ne zdi predrago, saj imamo pač kartico in plačujemo z njo. Vendar če imamo kreditno kartico, moramo nenazadnje plačevati kasneje, na izbran dan, in ko pride račun za kartico nam ni jasno od kje se je tolikšna številka nabrala, saj ne spremljamo kaj kupujemo, ampak samo odlagamo plačilo. Podobno je tudi pri kreditih. Kupujemo stvari, ki so veliko vredne in porabimo vse svoje prihranke, da plačamo polog, če prihranke sploh imamo, ter se potem zadolžimo pri banki, ter preplačamo stvar, katero kupimo. Pri nas je bilo vedno drugače, učili so me, da lahko zapravim toliko, kolikor imam, torej če želim neko stvar, moram prvo varčevati in ko imam dovolj denarja, jo kupim.

Tudi vsa podjetja, tudi največje, ki mu pravimo država. Kar naprej slišimo, da se je država zadolžila za toliko in toliko po taki in taki obrestni meri,... Res ne vem, kako lahko država pobere toliko denarja, potem pa se še zadolžuje na veliko. Kako lahko pravimo, da so voditelji države, dobri gospodarji. Res mi ni jasno. Kako prav ti ljudje preživijo s svojimi plačami, ali se tudi v svojem privatnem življenju ubadajo s krediti, ter jih jemljejo v velikih količinah. Kako lahko porabljajo več, kot zaslužijo. Nato pa zato, ker porabljajo več kot poberejo, iščejo nove načine in izgovore, kako pobrati od ljudi še več denarja, katerega nimajo niti za svoje preživetje. 

V zadnjem času nastajajo skupine, ki iščejo načine, da bi pomagali najbolj ubogim. Prišli so na plan s predlogom UTD, kar pomeni Univerzalni Temeljni Dohodek, ki bi bil dodeljen vsem ljudem v državi, tako revnim, kot bogatim. Z njim se strinjam in ga podpiram, vendar se obenem bojim, da se prepad med revnimi in bogatimi na ta način ne bo rešilo glavnih problemov, ter ne bo zmanjšalo prepada med najrevnejšimi in bogatimi. Poleg samega UTD bi morali spremeniti cel sistem, kjer bi vsi, katere zanima in zmorejo delati, ali si želijo delati, ter za delo dobili primerno plačilo. Delodajalcem ne bi smelo iti samo za dobiček, temveč tudi za dobrobit ljudi, saj zadovoljni ljudje več in lažje delajo, kot ljudje, ki so v strahu sa svoje delovno mesto, ter se bojijo zboleti, ker če zbolijo, kar je večja verjetnost, kot pri ljudeh, ki delajo z veseljem, da jih bodo zamenjali. 

Torej, kako lahko vsak posameznik varčno in dobro dela z denarjem, če pa ga nima in ima "čudovit" vzor, kako se dela z denarjem pri najpomembnejših ljudeh v državi, ki dajejo nagrade tistim, kateri kradejo in ne delajo, ter jih ščiti, jemlje drage kredite, ter vse to podpira. Kako lahko ljudje preživijo brez dela in brez denarja, ter kako je možno, da zaposleni ljudje nimajo denarja za osnovno preživetje, saj po več mesecev ne dobijo nobenega denarja, katerega so si prislužili in vse to država podpira.