Ali je ljubezen in zaljubljenost eno in isto? To je poglavitno vprašanje, no čeprav si zadnje čase jaz postavljam neko drugo. Ali sem zaljubljena, ali samo mislim da sem zaljubljena? Eh ne, saj vem kaj čutim, nekaj je v zraku. Ampak ne vem ali je to ljubezen ali zaljubljenost.

Že pred časom sem govorila, da sva se skregala, pa pobotala pa skregala in pobotala, ter ponovno skregala in pobotala, no to je mislim bilo vse za zdaj, pa še v živo se nisva videla. Vsi bi rekli, da sem pač odkrila tisto najbolj primitivno obliko, to je zaljubljenost, čeprav sama mislim, da ni to to. Res, da se šele poznava in spoznavava, vendar vidiva tudi negativne stvari pri drugemu in jih poveva. Da, tudi če dela nekaj kar meni ni najbolj prijetno ga sprejmem, in te stvari opazim. Nisem slepa za vse, kar naj bi bila zaljubljenost, čeprav no, malo pa je.

Vse kar čutim čutim prvič v življenju in včasih me je strah kaj se dogaja, zakaj se dogaja to, vse gre tako hitro. Prav zato mislim, da pride do prepira in potem se vse počasi umiri, ter počasi raste zanimanje enega za drugega, dokler ne pride do točke, ko se ustrašiva in se ponovno skregava, in greva ponovno do začetka. Če se ne bi imela rada, če resnično ne bi čutila nekaj eden do drugega bi preprosto prenehala komunicirat po prvem prepiru. Vendar ti prepiri niso takšni, kot si človek predstavlja, da so. Nekdo naredi kakšno brezvezno neumnost in potem je drugi malo užaljen in gor in dol in po nekaj urah sva že pobotana in se smejiva skupaj, ko se slišiva in vidiva preko kamere. Tem za pogovor ne zmanka in največji problem se je poslovit. Bojim se, resnično se bojim, da se ne bova mogla ločit, če se bova videla v živo, če se bova dotaknila, bova ostala združena, kot da bi se pred dotikom zlepila s sekundnim lepilom. 

Obenem pa se bojim, da bo to lepilo popustilo prehitro in me bo zapustil, ko bom si najbolj želela in potrebovala toplo dlan in pomirjujoč objem. Ko bi mi to največ pomenilo. Trudim se biti pozitivna glede tega, vendar ne morem, imam prevelik strah pred razočaranjem in resnično si ne želim, da bi preveč trpela zaradi ljubezni, katera bi bila enostranska. Takrat je res najbolje se raziti. In baje če resnično ljubiš, da pustiš osebi da gre, daš ji svobodo. Upam, da ne bo prišlo do tega, če pa že bo, naj bo najmanj boleče za oba.

Resnično nekaj čutim do njega, sploh sedaj, ko naredi stvari, za katere je še pred kratkim rekel, da jih ne počne, povedo in pomenijo pa zelo veliko. Hvala ti ker si, ker si mi pokazal tudi tisto, kar sem se najbolj bala, kar sem si bala spoznat. Kar sem mislila, da ne bom nikoli doživela. Spremenil si me in dnevi, ko se sporečeva so najhujši, ko pa se pogovarjava sije sonce. Resnično. Samo na tiste dneve pada dež, ko se midva sporečeva, no vsaj to opazim, vsaj v zadnjem času tam, kjer se nahajam.