Za mano so čustveno kar naporni dnevi. Mah kaj dnevi, celo leto. Zgodilo se je ogromno enih majhnih sprememb in doživela sem ogromno novih spoznanj. Vesela in hvaležna sem za vsak trenutek, ki me je notranje obogatil. Velikokrat imamo občutek, da moramo biti vedno veseli, vedno nasmejani pa sploh ni tako. Nič ni narobe, če smo kdaj slabe volje, če nam kdaj nasmeh na obrazu zakrkne. Zadnji dnevi v mojem starem letu so bili obarvani z celo paleto raznih čutenj, čutila sem nekakšno čudno praznino, ki je sploh ne znam opisat. V meni se je nekako bil boj med dobrim in zlim. Velikokrat so mi v ospredje prišle negativno vsiljive misli, ki so imele zelo močan čustven naboj. Zaradi teh misli sem imela kar nekako slabo vest, kopala sem se v občutku krivde….in sedaj se sprašujem zakaj. Verjetno zato, ker imam v sebi občutek, da bi morala vedno biti pozitivna in nasmejana. Druge vedno spodbujam naj bodo optimistični naj pozitivno razmišljajo in verjetno je bil ta občutek krivde povezan nekako s tem.

Ko sem danes na email dobila svojo dnevno inspiracijo, sem med drugim prebrala:« Vedi, da sta tako svetloba kot tema enakovredni na poti odkrivanja sebe. Ne, ni  vse vedno lahko, je pa vredno, vedno«. Ko mi vesolje v mojih slabih dnevih pride nasproti s takšno mislijo, vem, da nisem sama. Še bolj močno se zavem, da sem del nečesa čudovitega, da sem obkrožena z ljubeznijo in da sem povsem varna, ne glede na zlobne vsiljene misli, ki se porajajo na trenutke v meni.

Ja, v vsakem izmed nas je dober in hudoben volk. Zmaga pač tisti, kateremu posvečamo več pozornosti. Menim, da je enako z našimi mislimi in občutji. V vsakem izmed nas so dobre in slabe misli, so pozitivna in negativna občutja. Zmagajo pač tista, katerim posvečamo več pozornosti. Če smo 80% dobre volje in nasmejani, ni nič narobe če ostalih 20% kdaj namenimo »samopomilovanju«.

V tem letu vam želim, da so vaši procenti vsekakor v prit pozitivizma. Čim več nasmejanih dni,

Objem,

Klavdija