V mislih imam sladke pregrehe, ki se jim ne moremo upreti, še posebej, ko smo pod stresom ali hrepenimo po nečem, pa sploh ne vemo po čem. Pri ženskah je to najpogosteje čokolada.  Vsaj pri meni, da ne bom preveč posploševala. Tega nagona, če lahko to tako imenujem, še nisem razvozlala. Enostavno se ji ne morem upreti. Pa ne samo čokoladi ampak na splošno vsemu sladkemu. Čeprav zavedno vem, da ni ok in se bom potem slabo počutila, še posebej po celem zavoju čokolade, kar  nadaljujem in nadaljujem.  Najprej en košček, pa potem še en košček, dokler ne ostane samo še papir.  Poskusila sem uporabit tehniko, da  vzamem samo en košček in potem ostalo pospravim v omaro. A mislite, da deluje? Zgleda nekako takole. Vzamem en košček, ostalo pospravim v omaro, sedem  za računalnik in še preden pojem ta košček do konca, me noge že nesejo proti omari, kjer je čokolada. Tistega glasu globoko v sebi sploh ne slišim. Edino kar pomaga je to, da enostavno ne kupim nič sladkega, tako da sedaj, ko grem v trgovino, se kar v velikem krogu izognem policam, ki prodajajo sladke stvari. Velikokrat mi uspe, velikokrat pa tudi ne.

Je že res, da se zaradi kilogramov nikoli nisem preveč obremenjevala, sem ena izmed tistih srečnic, ki lahko poje kar hoče in se ne bo zredila. Gre za to, da enostavno ne razumem zakaj ta potreba po čokoladi, zakaj jo jem, čeprav vem, da se bom potem fizično slabo počutila.  Slabost, pomanjkanje energije…lahko rečem, da sem na nekakšen način odvisna od sladkega. Kako bi drugače imenovala nekaj kar je na trenutke močnejše od mene?

Dejstvo je, da nismo popolni. Vsak izmed nas ima nekaj v svojem življenju na kar ni preveč ponosen.  Zaradi tega še nismo slabi. Je že prav, da se zavedamo naših pomanjkljivosti in jih poskusimo odpraviti ampak, če se kdaj pregrešimo, še ne bo konec sveta. Kajne?

Uživajte v svojih sladkih pregrehah J

Objem,

Klavdija H.