En tekst, odličen... od Spandrell-a (blog).. in sem ga prevedel- govori o Biološkem leninizmu. Izjemni uvidi v to, kako deluje politična "evolucija" sistemov vsaj od 1789 dalje. Gre za tri dele. Tu je prvi del, zelo priporočam:

Že 100 let je od ruske revolucije. Sovjetska zveza. Lenin in boljševiki. Leninizem. Že 100 let je, a vendar se zavedaš, kako velik je vpliv, ko pogledaš današnje medije. Ljudje še vedno hvalijo ali pljuvajo po revoluciji. Kot da bi bilo pomembno. Kot da bi bilo nekaj več kot zgodovina. Kot da bi levica in desnica danes imeli karkoli skupnega s tisto levico in desnico, ki je bila v časih, ko je Lenin še živel. 
Ne bom hvalil Lenina, zlobnega človeka. Toda veliki možje so pogosto zelo zlobni. Nisem zelo zainteresiran za Lenina kot človeka, a me zelo zanima leninizem. Lenin je zelo mrtev (če še ni pokopan, se sprašujem, kaj čaka Putin); vendar je leninizem precej živ. Zahodni tisk je ravnokar ugotovil, da je Kitajska, druga velesila sveta, ki bo postala prva v nekaj letih, leninistična država. 5 let Xi Jinpinga in vračanja k leninistični ortodoksiji kitajske komunistične partije, da so se začeli tega zavedati. Zdaj je zahod prestrašen.
Zahod je prestrašen, ker je leninizem učinkovit. Seveda je Sovjetska zveza propadla leta 1991; vendar je trajala 74 let, kar je velik dosežek. In vsekakor je bila že sama ustanovitev Sovjetske zveze nadčloveški uspeh. Bilo je nekaj neverjetnega in ravno zato tudi presenečenje za celotno inteligenco na zahodnem svetu, kar je trajalo več desetletij. Nekateri ljudje, ki berejo moj blog, to morda ne bodo dojeli, toda marksizem je bil izjemna reč. Še vedno je, dejansko. Marksizem je že več kot stoletje popolnoma ujel intelektualne razrede celega sveta. Na Kitajskem je marksizem še vedno uradna ortodoksija, učijo se ga v šolah. In tudi na zahodu je še vedno z nami, nekje delno vpletenih v kurikule, najmanj pa v obliki obrazcev kulturnega marksizma.
To je nekakšna zaveza in pravica do špekulacij o tem, zakaj intelektualci sovražijo kapitalizem. Reagan je imel veliko šal na ta račun. A četudi je bila desnica dobra pri šalah, ni nikoli globinsko razumela problema. Zato je izgubila in še naprej izgublja in zato imamo danes gejevske poroke in črne transeksualce, ki kandidirajo za predsednike.
Za razumevanje marksizma moramo razumeti svet, v katerem je živel Marx. 1848. Liberalne revolucije. Evropa se je oddaljila od fevdalizma skozi absolutistične vojne 17. stoletja, vzpone sodobnih držav in nato vrsto liberalnih revolucij, z začetkom v Franciji leta 1789 pa vse do leta 1848. Skupna nit vsej tej zgodovini je vzpon birokratske države. Feudalizem je zelo naravna oblika vladavine. Ta v bistvu prenaša hierarhijo osvajalne vojske v mirni čas. Kitajska je začela tako, 1046 pr.n.š. Nemška plemena, ki so osvojila zahodni Rim, so imela enak način vladanja. Kralj v vojni postane kralj v miru. Generali postanejo grofje. Polkovniki postanejo baroni. Vsakdo dobi kos zemlje, sklop pravil in sklop dolžnosti.
Deluje zelo dobro pri ohranjanju zvestobe. Ni popolno, seveda, po preteku nekaj generacij se prvotne vezi zvestobe med vojaškimi kolegi seveda ne obdržijo. Vendar je fevdalizem deloval sorazmerno dobro. Feudalizem na Kitajskem in v Evropi je trajal približno 1.000 let. Problem s fevdalizmom je, da je resnično težko nek projekt izvesti. Težko je dvigniti davke, težko je ustvariti karkoli, (saj je podeljevalec fevda trčil vedno znova na svoje grofe, ki so bili sicer podrejeni, a od katerih je bil odvisen ves čas. – opomba prev.) Vsi so zelo vneti glede svojega podedovanega statusa in ne bodo tolerirali niti najmanjše spremembe. A potem vstopijo Osmani in razkosajo najbolj decentralizirano kraljestvo Madžarske pri Mohazsu.
Država hoče še bolj kot katera koli organizacija, da se stvari izvedejo, uredijo. Želi rasti, razširiti svojo moč in vpliv. Tako je fevdalizem vodil k absolutizmu. Absolutizem pa k liberalizmu. Liberalne države so bile močne, imele so vojske birokratov in davčne prihodke, o katerih so fevdalne lahko samo sanjarile. Medtem, ko so bili učinkoviti, so imeli vedno večji nered. Feudalizem je dober pri ustvarjanju zvestobe. Liberalizem je bil glede tega obupen. A zvestoba je zelo pomembna. Temeljni problem politike je razlikovanje med prijateljem in sovražnikom, je dejal Schmitt. Prijatelj je nekdo, ki je zvest.
19. stoletje, ki je uničilo »ancien režim« v Evropi, je bilo gospodarsko in znanstveno zlato obdobje, vendar je bilo v političnem smislu zmedeno. Revolucija vsako desetletja, vlade, ki so trajale kak mesec, škandali vsak teden. Volitve so bile nasilne in kaotične. Če se je sploh kaj zgodilo, je bilo predvsem zato, ker je politični kaos omogočal totalno gospodarsko svobodo, zasebni sektor pa je stvari udejanil. Veliko stvari je bilo narejenih. Toda intelektualci s tem niso bili »kul«. Intelektualci so vedno rezervna vojska birokracije. Oni želijo, da vlada opravi stvari.
intelektualci iz 18. in 19. Stoletja sicer pokali od navdušenja nad vsemi znanstvenimi dosežki v zadnjih stoletjih. Kaj vse se je dalo s tem narediti! Vsi ti načrti socialnega inženirstva. Utopija na zemlji! A le zdelo se je tako zlahka izvedljivo. In vendar se teh sprememb ni moglo izvesti skozi politične procese. Niso mogli izpeljati nič, ker politiki in birokrati niso bili dovolj zvesti. Konstantno razpadanje na male grupe, notranji stranskarski spopadi so onemogočil kakršno koli resnično reformo.
Nihče ni naredil nobene resnične reforme. Do leninizma. Zdaj je leninizem najverjetneje slabšalnica. Lenin je resnično ustanovil komunistično stranko Sovjetske zveze. Toda Lenin je umrl leta 1924. Sovjetska zveza je bila leta 1924 še vedno precej kaotična. Stalin, generalni sekretar komunistične partije od leta 1922, je s sredstvi, ki jih vsi poznamo resnično zgradili komunistično stranko in stabilizirali sovjetsko vlado (v Sloveniji je treba sicer dodati, da teh sredstev morda še ne poznajo vsi- gre za več kot 100.000.000 mrtvih, ogromna nasilna preseljevanja narodov, plemen, izjemno številna tajna policija, strahotni pritiski na posameznike, jemanje otrok staršem, vpetost državnih represivnih organov v vsako najmanjšo družinsko zadevo. op. prev.). Stalinizem se uporablja za sklicevanje na njegove brutalne čistke in njegov pristop k kazenskemu pravosodju, vendar bi bilo bolj natančno uporabiti stalinizem, ko bi se sklicevali na to, kar danes imenujemo leninizem; struktura vladavine ene stranke v vseh komunističnih režimih. Karkoli pa že rečemo o Sovjetski zvezi, je treba priznati: Komunistična stranka je bila zvesta. Stvari so izvedli. Vsak nor in neumen načrt, ki ga je sprejel Politbiro, je bil izveden. Res je, trajalo je nekaj časa, da so dosegli ta rezultat. Stalin je moral ubiti res veliko ljudi. Toda komunistična partija ni delovala izključno s strahovitimi grozodejstvi in krutostjo. Komunistična partija je imela sistem. Ki je deloval. Še danes deluje na Kitajskem. Morda ste opazili, kako ljudje na Zahodu danes govorijo o Kitajski v istih kategorijah. Kitajska stvari izvede in izvede jih hitro in poceni. Kitajska je postala največji svetovni železniški sistem visokih hitrosti v tako kratkem času, ki ga v ZDA potrebujemo za kopanje enega tunela v Bostonu. In za ne tako veliko denarja. To ni naključje. To je leninizem na delu. 
Vsaka država ima vladajoči razred. To, kar imenujem "zvestoba", bi lahko rekli tudi Asabiyya (arabsko, koncept skupnostne solidarnosti, op. prev.); koherentnost vladajočega razreda kot takega. Njihova sposobnost, da se držijo med seboj kot tolpa, ohranjajo strukturo stabilno pravil. Fevdalizmu je to uspelo; plemstvo je bilo vladajoči razred, oblikovali so družbo, ki je bila precej ločena od položaja kmetov, in so zelo skrbeli, da se njihovo pravilo nikoli ni izpodbijalo. Uničenje tega sveta z razsvetljenimi liberalci je privedlo do vladajočega razreda, ki je bil velikokrat manj povezan in urejen. Morda ste libertarijanski in mislite, da je to dobra stvar, in morda imate smisel. Toda vsaka organizacija se želi boriti proti entropiji in zagotoviti njegovo stabilnost in reprodukcijo. Liberalizem se je zgodovinsko izkazal kot nesposoben za to. Leninizem je bila prva rešitev te problematike. Leningizem seveda uporablja socializem. Socializem je bil velik, preden je bil leninizem celo stvar, in da je bil marksizem in je še vedno priljubljen, ni samo zaradi sovjetske pokrovnosti. Socializem deluje tako, da vdre v Modul socialnega izračuna, ki ga imajo ljudje v naših možganih. Ne pozabite, da ljudje globoko skrbijo za status. Stanje je tisto, kar poganja človeško vedenje. Vsi delajo, da bi dosegli več statusa in se izognili izgubi statusa. Socializem seveda prodaja enakopravnost. Ljudem z nizkim stanjem pripoveduje, da lahko dobijo nekaj več. Industrijska revolucija je prisilila milijone kmetov v mesta in vsi so menili, da so izgubili status v procesu. Ekonomisti vam bodo povedali, da se je življenjski standard industrijskih delavcev (po nekaterih ukrepih) dejansko izboljšal. In to je morda tako, toda delavci niso mislili tako in so bili razješčeni. Ti socialisti prihajajo in jim povedo, da imajo ta načrt, da bi dobili status, velik čas. To je bilo ogromno. Da, seveda, krščanstvo je tudi obljubilo krotko, da so moralno višje od bogatih ljudi; vsi bi šli v nebesa, za razliko od tistih, ki so bogati fantje. Toda to se ni spremenilo v dejansko stanje v realnem svetu. Socializem je obetal dejansko blago. In tako je postal ogromen. Še vedno je ogromno. To je precej kozica za ljudi. To je instant check-mate.Socializem deluje ne samo zato, ker obljublja višji status veliko ljudi. Socializem je šopek, ker obljublja status ljudem, ki globoko vedo, da jih ne bi smeli imeti. Obstaja taka stvar kot naravna zakonodaja, naravno stanje vsake normalno delujoče človeške družbe. Osnovna biologija nam pove, da so ljudje drugačni. Nekateri so bolj inteligentni, privlačnejši, bolj očaran in priljubljen. Vsi veste, globoko v svojih kuščarskih možganih, kako deluje človeško parjenje: ženske privlačijo vrhunske pse. Če so velikodušne, vse človeške družbe privzamejo distribucijo Pareto, kjer je 20% ljudi visokega statusa in vsi ostali morajo le življenje podrediti svoje inferiornosti. Tako deluje. Socializem je obljubil, da bo to spremenil, Marx pa je pokazal, da imajo dober načrt. Lenin nato ta načrt v praksi deluje. Kaj je storil Lenin? Iztrebite naravno aristokracijo Rusije in zgradite vladajoči razred s kupom ljudi z nizkim statusom. Delavci, kmetje, Jude, Latvijci, Ukrajinci. Lenin je odšel s svoje poti, da bi zaposlil vsakogar, ki je imel zamer proti carski ruski družbi. In delal je, briljantno. Boljševiki, majhna stranka z malo popularne podpore, so zmagala v državljanski vojni in postala čudovita Sovjetska zveza. Zgodnja Sovjetska zveza je spodbujala manjšine, ženske, spolne deviante, ateiste, kultiste in vse vrste čudakov. Vsi, razen inteligentnih, konzervativnih Rusov dobrih družin. Enako se je zgodilo na Kitajskem, kjer je npr. 5 provinc, ki so oblikovale južno mongolsko stepe in so se pridružile "Notranji mongolski avtonomni regiji", kar Sailer imenuje "konsolidacija in predaja".
tule pa link na original:

https://bloodyshovel.wordpress.com/2017/11/14/biological-leninism/