Članek
Sanacija bančnega sistema
Objavljeno Dec 02, 2013
V petek smo najprej na odboru nato pa na seji državnega zbora, sprejeli še novelo zakona o javnih financah, s katero bo vlada malce bolj pripravljena počakala petek 13ega, ko pridejo na dan rezultati stress testov. V bistvu smo sprejeli le to, da lahko vlada, po lastni presoji, poleg 1,2 miljarde predvidene v proračunu porabi še bančne depozite in se dodatno zadolži za cirka miljardo. Pri čemer je tista 1,2 miljarde že všteta v obe drugi številki. Suma sumarum naj bi država banke lahko dokapitalizirala za maksimalno 4,7 miljarde. 3,5 od tega iz depozitov, ki jih je država plasirala v banke preko depozitov, da jim je zagotavljala likvidnost, ker se je tuj kapital takrat začel pospešeno umikat iz slovenskih bank.

S temi depoziti se je v preteklosti rado špekuliralo. Sploh Pahor je pogosto rad jih omenjal, češ, saj nam ne gre slabo, imamo še rezervo. Ja, rezervo. Rezervo, ki je mrtev kapital, ker, če bi tisto potegnil ven, lahko banke kar zaprejo vrata. Ampak konverzija v kapital banke, se pravi dokapitalizacija, je pa možna. Ker denar na ta način ostane v banki, del se ga celo na ta način sproti, da ga lahko banka uporablja za dajanje kreditov.

Ampak bolj kot to, je bilo zanimivo primerjati dogajanje letos, z dogajanjem lani, ob sprejemanju zakona o slabi banki. Zelo podobne razmere, le položaj strank se je vmes obrnil. Opozicijske so v poziciji, in obratno.

In glej ga zlomka. Tako lani, kot letos je prišlo do obstrukcije, tako na odboru, kot tudi na seji državnega zbora.

Par izvlečkov iz debat_
MATEVŽ FRANGEŽ (28.9.2012, DZ): Zato si želimo, da bi si vzeli več časa in o zakonu tehtneje razpravljali. Seveda sam koncept, ki bo v veliki meri podvržen absolutni samovolji vlade, ki bo imela odločujoč vpliv tudi na družbo za upravljanje in terjatev bank, prinaša nove skrbi, še posebej dejstvo, da koncept v veliki meri izključuje centralno banko iz odločanja o ukrepih, ki jih predvideva ta zakon.

MATEVŽ FRANGEŽ (29.11.2013, DZ): Res je, da izjemen čas zahteva izjemne ukrepe. V petek 13. decembra bodo objavljeni rezultati stresnih testov bank. Socialni demokrati delimo prepričanje, da je potrebno Slovenijo v procesu do tistega dne usposobiti, da hitro in učinkovito in v najkrajšem možnem času izpelje potrebne ukrepe, da torej s hitrostjo in učinkovitostjo ukrepanja zmanjša čas ranljivosti med objavo rezultatov in izvedbo ukrepov.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (29.11.2013, DZ): Danes smo prišli do nove številke, 4,7 milijarde za dokapitalizacijo bank. Koliko potem znaša znesek terjatev, znesek slabih terjatev glede na to, da to so bile že opravljene določene slabitve. Verjetno veliko več, sedem, osem milijard in tako naprej. Gospe in gospodje, številke so začele prihajati na plano. To je pač eden izmed teh zakonov s katerimi naj bi se te številke in seveda tudi tiste, ki so dejansko povzročili te številke, da se te dejansko skrije.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (28.9.2012, DZ): Štiri milijarde – upam, ne vem pa, če lahko verjamem, da se zavedamo, koliko denarja je to. Že prej sem povedala, to je toliko kot v Sloveniji v enem letu damo za pokojnine vseh upokojencev; več kot desetkrat toliko, kot damo za vse porodniške, in stokrat toliko, kot bi dali za brezplačni vrtec, ki ste ga pa tako začeli malo zmanjševati. In če opozicijske poslanke in poslanci niso primerni ali jim ne dovolite tega, da se strokovno posvetujemo s tistimi, ki vedo več od nas, ne vem, kam in kako in kdaj in na kakšen način naj s takšno koalicijo ob tako pomembni temi še sodelujemo.

ROMAN JAKIČ (28.9.2012, DZ): Na nek način se počutim dosti nemočnega. To je tako približno kot gledati skozi zvočno nepredušno steklo, kako država koraka ali nekdo koraka proti breznu, ti pa se dereš in tuliš, pa nihče noče slišati, še tisti, ki bi te radi slišali, te nočejo slišati.


JOŽEF HORVAT (29.11.2013, OFMZ): Razumeli smo, da se bo nadaljevalo s sanacijo slovenskega bančnega sistema na ta način, tudi pri tej novi vladi Alenke Bratušek, da bo ponudila roko in morda kaj vprašala tudi opozicijo. Tega do tega trenutka nismo doživeli. Zaupanja ni, zato ne želimo naprej sodelovati pri sprejemanju tega zakona, zato napovedujem obstrukcijo in podobno bomo ravnali, že kar sedaj povem, tudi na plenarnem zasedanju.

JANI MÖDERNDORFER (28.9.2012, DZ): Spoštovani predsednik, proceduralno. Glede na to, da smo opravili razpravo o amandmajih, in glede na to, da smo skozi celo razpravo poslušali takšne in drugačne razloge, in glede na način, kako se je to vse skupaj odvijalo tudi na samem odboru in pa v sami proceduri, v skladu s poslovnikom, poslanska skupina ne bo sodelovala pri glasovanju. To izpeljite sami. To velja za to točko. Hvala lepa

MAG. ANDREJ VIZJAK (29.11.2013, OFMZ): Pravzaprav brez enega tehtnega razloga ste nas povozili, ocenjujete, da to ni potrebno in Vlada že ve, kaj počne. Vse vlade do zdaj so vedele, kaj počnejo, in zato smo danes tu, kjer smo. In pri tej agoniji Slovenska demokratska stranka ne namerava sodelovati, zato napovedujem obstrukcijo pri nadaljnjem glasovanju in sprejemanju tega zakona.

Gre za zelo podobne zneske. Lani je šlo za 4 miljarde, ki jih ravno tako odobri vlada brez državnega zbora, na predlog finančnega ministra. Lani to za SDS in SLS recimo ni bil problem, letos pa je. Pri čemer letošnja sprememba zakona eksplicitno določa, da se dokapitalizacija izvede le v skladu z lani sprejetim zakonom o sanaciji bank. In ja, tudi že lani so bile predvidene dokapitalizacije, in takrat se je govorilo o znesku miljarde, po tihem se je pa verjetno računalo tudi na tiste 3-4 miljarde depozitov.

Skratka, v petek 13ega, naj se bi izvedla sanacija po zakonu, in pod ministrom iz Pozitivne Slovenije, ki ga je lani Pozitivna Slovenija želela spraviti na referendum, pa so zamočili s podpisi. In avtorji takratnega zakona, so letos nezadovoljni z tem da se bo izvajal, do te točke, da so se odločili za obstrukcijo. Narobe svet ali zgolj še ena epizoda slovenske politike?

Seveda pa je tudi res, da je odlašanje sanacije za 1 leto, prav gotovo imelo svojo ceno. Vendar glede na to, da bo to sedaj narejeno na osnovi zunanjega preverjanja kvalitete terjatev in še stress testi za povrh, lahko računamo, da bo sanacija res smiselno izvedena. Da ne bomo le vrgli notri denar, naredili pa ne nič. Res pa nam tudi to ne daje garancije, da se bo po tem, začelo v bankah kvalitetneje delat. To nam lahko zagotovi le lastnik, ki nima še 100 drugih političnih ciljev z bankami.

Kaj nas torej po tej parlamentarni mineštri čaka v petek 13ega?

Rezultati bodo baje objavljeni o 11_00. Ne želim špekulirati, ali jih bo vlada poznala že prej, ampak skoraj prepričan sem, da bodo rezultati padli v enega izmed pripravljenih scenarijev. Recimo takole_

  • Konverzija podrejenih obveznic (zato smo pred časom sprejeli spremembo zakona o bančništvu) v kapital - cirka 600 mio.

  • Prenos slabih terjatev na slabo banko. Prenos se izvede po "tržni" vrednosti, banke v zameno dobijo obveznice z garancijo države. Le teh je lahko max 4 miljarde, se pravi skupaj se lahko prenese za kakšnih 6-8 miljard slabih terjatev, po vrednosti po kateri so knjižene v bankah danes, ker so bile določene slabitve že izvedene.

  • Dokapitalizacija bank v maksimalnem znesku 4,7 miljard.

  • In, če vse to ne zadošča, potem pa na kolena in zaprositi za pomoč iz ESM.


Glede na to, da je bilančna vsota NLB okoli 13 miljard, NKBM okoli 5 miljard in nato navzdol, ter glede na to, da je celoten kapital bank okoli 3,5 miljarde (vir: finance.si) bi to nekako moralo zadoščati brez ESM. Vsaj na papirju. Ampak kot sem že omenil. Vse to je več ali manj brez veze, če se poslovanje bank ne bo spremenilo. Banke niso v težave zašle, ker so delale dobro, ampak ker so delale zanič. In ne, niso vse banke enako zanič delale. Tiste v tuji lasti, so se odrezale precej bolje, od domačih v državni lasti. Ampak končno oceno bomo dobili v petek, 13ega. Primerno izbran datum za soočenje z rezultati nacionalnega interesa.

In še višek ironije. Ker bodo slabe terjatve na slabo banko prenešene po realni vrednosti, in, ker bo imela slaba banka resnično strokovnjake, tudi tuje, v manangementu, sploh ker je pozicija direktorja slabe banke nezanimiva za večino, ki se sicer grebe za stolčke, bo verjetno slaba banka najboljša banka v državi - pri čemer sploh banka ne bo, ker je pač zgolj družba za upravljanje terjatev bank.

In po pravici povedano ne razumem, zakaj se tako izogibamo pomoči iz sklada ESM. Španija je vstopila v to shemo, in sedaj počasi že izstopa. Obrestne mere, po katerih dobimo iz sklada denar za sanacijo bančnega sistema so pa bistveno nižje kot, če ga iščemo drugje. Pri miljardi je razlike tudi do 50 mio na leto. Pri 4 miljardah, je to 200 mio. S tem, da bi s tem nam padla tudi obrestna mera za krpanje proračunske luknje, ker bi tuji investitorji precej bolje zaupali sanaciji bančnega sistema pod taktirko ESM kot, če to delamo sami. Seveda pa pomoč pride skupaj z nekaterimi pogoji. Ampak od trenutka dalje, ko so obresti presegle proračunski primankljaj, se moramo zavedati, da smo že na točki, ko ne moremo porabiti več kot ustvarimo. Ker novi krediti ne gredo več za kao razvoj in delovna mesta, ampak za plačilo obresti. Pravljice je že nekaj časa konec. Vprašanje je le, kdaj se bo pepelka zbudila.