Članek
O dostopu do informacij javnega značaja
Objavljeno Nov 24, 2013
V petek smo imeli v Državnem zboru prvo branje predloga sprememb zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Glavna sprememba se nanaša na širitev zavezancev. Po predlogu zakona naj bi bila razkritju zavezana tudi podjetja v prevladujoči lasti države. V prvem branju je ideja dobila široko podporo, vendar glede na dogajanja, povezana z zakonom o slovenskem državnem holdingu, je vseeno biti bolje malce previden. Nikoli, ampak res nikoli, ne smemo podcenjevati moči tistih, ki so si v mojem nastopu v parlamentu, zaslužili omembo kot zadnji.

Da ne bo kakšnih napačnih interpretacij ali zavajanj. Za zasebna podjetja se ne spreminja NIČ! Razen, da bodo lahko bolj transparentno pogledala, zakaj so sama izpadla iz kakšnega posla pri državnih ali paradržavnih podjetjih.

[youtube KTLaPkOXDIY]



Sam ZDIJZ je bil sicer sprejet pred cirka 10 leti. Sam sem ga prvič uporabil nedolgo za tem, ko sem želel pridobiti strategijo Stanovanjskega sklada, ki je tedaj bila tajen dokument. Bojda označen z oznako poslovna skrivnost. Kdaj in kdo mu je pripisal to stopnjo zaščite, nisem nikoli uspel zvedeti. Sem pa dokument na koncu dobil, po posredovanu informacijske pooblaščenke, Nataše Pirc Musar, s tem, da so kar lep del podatkov znotraj dokumenta prekrili.

Bolj kot to, me je pa že takrat presenetila aroganca, kaj si pa mislim, da bom kar tako gledal njihove dokumente. Mislim! Kot davkoplačevalec me absolutno zanima, kako in zakaj se troši davkoplačevalski denar. No, danes sem v malce drugi vlogi, kot poslanec in član komisije za nadzor javnih financ, je nadzor ne le moja pravica, ampak tudi moja dolžnost. Vendar apeliram na vse državljane, da ste pri teh zadevah do države in oblastnikov resnično zoprni in zahtevate vpogled v podatke. Le transparentnost pomaga pri boju proti korupciji in nepotizmu.

Verjamem, da je danes odnos velike večine državnih organov glede tega že drugačen. In prav je, da se naredi naslednji korak. V bistvu, bi ga lahko naredili že precej prej.

Se pa tukaj srečujemo tudi z zanimivimi očitki, da s tem v bistvu odlašamo privatizacijo. Ne pa ne! Odpor do privatizacije je hudo velik, v tej koaliciji predvsem s strani SD in Desus-a (čeprav oni imajo prav specifične pomisleke), da pa so bili v prejšnji vladi resni pri SDS pa tudi nisem prepričan. Ustanavljanje SDH pa potem klasifikacija, se mi zdi zelo podoben zavlačevalni manever, kot se ga igra tudi sedaj s strani že omenjenih. To je žal slovenska politična realnost. Da se da to presekati s strani posameznika, recimo mene, pa je resnično zelo naiven pogled. To je tek na dolge proge. Sam, kolikor se da, pomagam pri odpiranju oči in spreminjanju pogleda na to zadevo. Vendar za spremembo ni dovolj 1 glas (pa tudi glas celotne naše poslanske skupine ne), potrebujemo jih 46!

In popkovino, med tistimi, ki dejansko imajo korist od tega, da vse skupaj ostane v državnem lastništvu, se bo delno presekala tudi z večjo transparentnostjo poslovanja. Šibkejša kot bo ta popkovina, lažje se bo naredilo še karkoli drugega. V naslednjih dnevih in tednih bodite torej zelo pozorni na to, kdo bo (znova) zagovarjal "nacionalni interes". Ker v primeru zakona o dostopu do informacij javnega značaja ne gre za nikakršno privatizacijo, gre za to, da državljani izvemo kaj se v državnih podjetjih dogaja. Samo za to. To pa je tisti pravi "nacionalni interes", mar ne?

V samem nastopu v državnem zboru sem tudi malce okrcal GZS. Tudi zaradi majhnega razočaranja glede nedavnega vrha gospodarstva na Brdu. Zaradi seje DZ nisem bil do konca, ampak dokler sem pa bil, sta mi pa ostali v spominu dve zadevi_

  1. Rabimo 10 miljard.

  2. Prvi se je g besedi od gospodarstvenikov prijavil direktor podjetja v 100% državni lasti, ki bo v tej tudi ostalo, ker gre bolj za podaljšano roko države kot podjetje.


Slovenska prihodnost je v majhnih in srednje velikih podjetjih, ki bodo na svetovnem trgu ustvarjala visoko dodano vrednost. To so podjetja, ki so danes startupi, ali pa se bodo šele pojavila. In ta, rabijo našo največjo pozornost. In ne, ne rabijo denarja, rabijo primerno poslovno razvojno okolje. Seveda bodo bolj klasična podjetja še kar nekaj časa ustvarjala večino delovnih mest. Ampak fokus se menja.