Članek
Državno organiziran riž (ali zdravstvo)
Objavljeno Sep 21, 2013
Tisti mojih let, se pravi tam malce čez 40, pa še malo starejši se verjento še spomnite nakupovalnih izletov v Avstrijo. Hit nekega leta pa je bil riž v plastičnem vedru. Ob nakupu 4 kil riža, si dobil še plastično vedro. Čista zmaga. Verjetno se tega z podobno nostalgijo spominjajo tudi avstrijci, le da je njim v spominu ostal predvsem izkupiček tistega riža, ne pa plastično vedro.

In tukaj pridemo do neke nelogičnosti. Vzemimo dejstva_

  • slovenci smo hodili po riž v Avstrijo.

  • stroški transporta tega riža so bili veliki, ker ga je vsak sam tovoril, res pa ni tovoril samo riža, ampak še vedno je šlo za prevoz na drobno.

  • vsak sam je tudi menjal dinarje v šilinge, v manjših količinah, torej je šticunga bila večja kot pri velikih.

  • suma sumarum, dinarje smo v riž menjali preko Avstrije.




Kaj je tukaj nelogično? Če bi prodajo riža organizirala država (Jugoslavija) bi ves Avstrijski profit ostal v Jugoslaviji, pa še ljudje bi bili srečnejši, ker bi lahko bil cenejši, bližje bi ga imeli. Kje so potencialni prihranki_

  • država lahko kupuje precej višje količine, takrat celo v prijateljskih socialističnih državah, se pravi bi bila veleprodajna cena precej nižja.

  • s prijateljskimi socialističnimi državami se bi lahko menili za menjavo mimo konvertibilnih valut.

  • nižji stroški transporta.

  • prijaznejše kupcu.


Skratka država bi lahko zaslužila, ob tem pa še imela zadovoljne državljane. Če uspeš odgovoriti na vprašanje, zakaj temu ni bilo tako, si nekako odgovoril na vprašanje zakaj je socializem še povsod krepnil. Kjer pa še ni, je pa na najboljši poti da bo.

Seveda je bil takrat tudi v jugoslovanskih trgovinah na voljo riž. Po pravici povedano se pa ne spomnim, kaj je bilo z njim narobe, da smo hodili v Avstrijo. Ali je bil dražji? Manj kvaliteten? Manj bel? Ne vem.

Pa da smo si na jasnem. Riž je tukaj le kot primer. V bistvu je bilo popolnoma enako z kavo, kavbojkami, elektroniko, petardami. Povsod bi lahko država pobrala provizije in dobičke avstrijskih trgovcev, sama "pobrala" devize in ob tem še imela zadovoljne državljane, ki ne bi rabili kuriti becina, da kupijo tisto, kar so želeli.

Razmišljanje o tem, da bi država prodajala riž in/ali kavbojke seveda spada v nek drugi čas. Čeprav glede na še kar velik delež lastištva države v slovenskih podjetjih niti ne. Ampak ni to bistvo. Bistvo je, da se zavedamo kako so storitve države neučinkovite, pa čeprav bi po zdravi kmečki pameti morale biti precej učinkovitejše. Saj je večje količine lažje načrtovati, distribuirati, organizirati.

Ampak, če smo si nekako enotni, da država nima več kaj početi v distribucijski poti riža, zakaj te enotnosti (še) ni, pri recimo zdravstvenih storitvah? Razmisleki gredo v popolnoma enako smer kot pri rižu. Nenazadnje so zdravstvene storitve pač storitve, kot vsake druge. Ker gre v končni fazi za človekovo življenje, je pač potrebna regulacija in nadzor. Ampak enako je pri recimo smučarskih žičnicah. Ali storitvah letalskih prevozov.

In glej ga zlomka. Z evropsko direktivo bo v kratkem možno, da greš z veljavno napotnico specialistu v Avstrijo in tam vzameš njihovo storitev. Plačaš, potem ti pa stroške pri nas povrnejo. In če smo nekoč tja hodili po riž, ne najdem enega dobrega razloga, zakaj ne bi hodili tja tudi po zdravstvene storitve.

Je ovira jezik? Potem že dolgo niste bili v Celovcu. Komot te posrežejo v slovenščini. Zalaganje sredstev je za nekatere problem. Ampak me sploh ne bi presenetilo, če se bi kar naenkrat pojavila paketna ponudba, ki bi vključevala avtobusni prevoz, obisk specialista, zalaganje sredstev in organiziranje refundacije sredstev. In še več. Ker so v sloveniji zdravniki nezadovoljni, bodo v Avstriji delali slovenski zdravniki.

Skratka zgodba riža kar nekako kliče po tem, da bomo slovenci v kratkem znova delali avstrijcem biznis. Ob neučinkovitosti državno organiziranih storitev bo zasebna pobuda naredila red. Pustimo se presenetiti. Vsekakor pa ne dvomim, da bodo prve reakcije takšne, kot smo jih bili deležni v Jugoslaviji. Namesto, da bi ponudili pri nas ustrezne storitve in proizvode, se je skušalo omejiti pretok ljudi in dobrin. Ni jim kaj prida uspelo.

Aja, ministrstva za zdravje to seveda nič ne skrbi. Sicer ne znajo razložiti, zakaj jih ne skrbi. Ampak jih ne. Verjetno zato, ker itak nimajo ideje kaj narediti.