Objavljeno Jun 24, 2013
Prejšnji teden smo sprejeli tudi novelo zakona o prevzemih in zakona o pomoči in prestrukturiranju podjetij.
V obeh primerih gre za manjše spremembe. Ok, pri zakonu o prevzemih smo lahko precej bolj kritični, ker zakon o prevzemih je sistemski zakon, osnovno namenjen zaščiti manjšinskih delničarjev, kar smo z to novelo precej spremenili. Presojo smo pustili agenciji, kar vse skupaj omili, ampak ja, lahko smo kritični do te spremembe. Dve spremembi sta ključni. Če pride do spremembe lastniškega deleža zaradi sanacije podjetja, tipično pri konvertiranju dolga v lastniški delež, je tisti, ki je presegel prevzemni prag, oproščen dati prevzemno ponudbo.
Zdej, iz tega lahko nastane kakšna veselica. Recimo Cimos. Ker le ta predstavlja skoraj 50% v sredstvih modre zavarovalnice (državne), bi le ta prišla v škripce, če bi v Cimos vložili sveža sredstva po nizki vrednosti (s tem bi obstoječi lastniki veiko izgubili) zato si bodo verjento prizadevali, da se morebitna dokapitalizacija izvede po nerealno visoki ceni delnice. Kar vedo tudi sami, zato te cene v okviru prevzemne ponudbe ne bi želeli ponuditi tudi drugim.
Drugi del se pa nanaša na to, da lahko tisti, ki so mu bile odvzete glasovalne pravice, le te dobi začasno in omejeno nazaj, ob soglasju agencije. Tudi to se da obilno zlorabiti. Vendar glede na to, da je zraven agencija v posameznih primerih pa tudi EU, kakšnih zlorab ne pričakujem. Če pa se slučajno bodo zgodile, bom pa prvi, ki bo ministru Stepišniku zatežil zaradi tega.
Med tem ko sprememba pri zakonu o pomoči ni bistvena. Odpravljanje obveze zavarovanja posojila se sicer lahko interpretira kot nekaj v škodo države, ampak roko na srce, če ima nekdo možnost svoja posojila kvalitetno zavarovati, potem pomoči sploh ne rabi.
Oboje je del iste zgodbe. Zgodbe pomoči države podjetjem. Kar se mi v večini primerov enostavno zdi narobe. Na eni strani država izstopa iz gospodarstva, na drugi se pa non stop vmešava. Vendar je moja odločitev v teh primerih bila pač odraz politične realnosti. Hočeš nočeš smo del levo-sredinske vlade. In premiki gredo počasi. Se pa premika. Če se spomnite kako glasen je bil na začetku državni državni sekretar in minister Stepišnik, morate priznati, da sta se pod vplivom realnosti že malce omirila. Dva razloga sta. Prvi je, da denarja za razmetavanje enostavno ni. In drugi so pravila evropske unije. Seveda bi socialisti radi marsikaj delali po socialistično. Ampak to enostavno ne gre. Žal tega ne dojemajo tako hitro, ampak počasi jim bo uspelo.
Jup, pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni. Upam, da te dve spremembi, ne bosta tega potrdili.
V obeh primerih gre za manjše spremembe. Ok, pri zakonu o prevzemih smo lahko precej bolj kritični, ker zakon o prevzemih je sistemski zakon, osnovno namenjen zaščiti manjšinskih delničarjev, kar smo z to novelo precej spremenili. Presojo smo pustili agenciji, kar vse skupaj omili, ampak ja, lahko smo kritični do te spremembe. Dve spremembi sta ključni. Če pride do spremembe lastniškega deleža zaradi sanacije podjetja, tipično pri konvertiranju dolga v lastniški delež, je tisti, ki je presegel prevzemni prag, oproščen dati prevzemno ponudbo.
Zdej, iz tega lahko nastane kakšna veselica. Recimo Cimos. Ker le ta predstavlja skoraj 50% v sredstvih modre zavarovalnice (državne), bi le ta prišla v škripce, če bi v Cimos vložili sveža sredstva po nizki vrednosti (s tem bi obstoječi lastniki veiko izgubili) zato si bodo verjento prizadevali, da se morebitna dokapitalizacija izvede po nerealno visoki ceni delnice. Kar vedo tudi sami, zato te cene v okviru prevzemne ponudbe ne bi želeli ponuditi tudi drugim.
Drugi del se pa nanaša na to, da lahko tisti, ki so mu bile odvzete glasovalne pravice, le te dobi začasno in omejeno nazaj, ob soglasju agencije. Tudi to se da obilno zlorabiti. Vendar glede na to, da je zraven agencija v posameznih primerih pa tudi EU, kakšnih zlorab ne pričakujem. Če pa se slučajno bodo zgodile, bom pa prvi, ki bo ministru Stepišniku zatežil zaradi tega.
Med tem ko sprememba pri zakonu o pomoči ni bistvena. Odpravljanje obveze zavarovanja posojila se sicer lahko interpretira kot nekaj v škodo države, ampak roko na srce, če ima nekdo možnost svoja posojila kvalitetno zavarovati, potem pomoči sploh ne rabi.
Oboje je del iste zgodbe. Zgodbe pomoči države podjetjem. Kar se mi v večini primerov enostavno zdi narobe. Na eni strani država izstopa iz gospodarstva, na drugi se pa non stop vmešava. Vendar je moja odločitev v teh primerih bila pač odraz politične realnosti. Hočeš nočeš smo del levo-sredinske vlade. In premiki gredo počasi. Se pa premika. Če se spomnite kako glasen je bil na začetku državni državni sekretar in minister Stepišnik, morate priznati, da sta se pod vplivom realnosti že malce omirila. Dva razloga sta. Prvi je, da denarja za razmetavanje enostavno ni. In drugi so pravila evropske unije. Seveda bi socialisti radi marsikaj delali po socialistično. Ampak to enostavno ne gre. Žal tega ne dojemajo tako hitro, ampak počasi jim bo uspelo.
Jup, pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni. Upam, da te dve spremembi, ne bosta tega potrdili.
Jun 24, 2013