Objavljeno May 25, 2013
Včeraj smo v državnem zboru glasovali za vpis fiskalnega pravila v ustavo. Takole je šla moja razprava
[youtube EQ3KYSTiM0s]
Vpisu je nasprotovala le SD, pa še oni so bili proti predvsem zaradi letnice 2015. To je tudi najbolj motilo PS zato smo to temo že 2x prestavili, ko je že bilo na sporedu Državnega zbora, pred tem pa tudi "zamrznili" za skorajda leto. Predesdnica vlade se je do zadnjega borila za prestavitev na 2017, vendar, ker gre za potrebno 2/3 večino, ji v to ni uspelo prepričati SDS. Ostali smo bili v tem primeru, glede na svojo majhnost, lahko le tiho.
Tako je predsednica vlade javno povedala, da bodo za izpolnjevanje fiskalnega pravila leta 2015 potrebni radikalni ukrepi. 30% znižanje plače ALI 30% znižanje pokojnin ALI 50% znižanje socialnih pomoči. Zakaj poudarjam ALI? Zato, ker je te besede marsikdo, zadnji pa sindikalist Semulič enostavno zlorabil in je premierko povzel z IN. Potrebno bo 30% znižanje plač IN 30% znižanje pokojnin IN 50% znižanje socialnih pomoči. Razlika je seveda očitna. Ker v primeru, da se ne odločiš za en sam ukrep, ampak za kombinacijo večih, se tudi procenti ustrezno znižajo.
Sicer pa se "podaljšanje" lepo sliši, ker naj bi to omogočilo "manj radikalne" ukrepe. Ali res? Če narediš načrt, da za to, da bo leta X proračun uravnotežen, moraš te pa te postavke spremeniti za y%, je razen redkih izjem, bolje da narediš čim prej v polnem obsegu. Ker sicer moraš recimo plače nižat 3x po 1% in ne 1x po 3%. Kaj je bolje? Te redke izjeme so recimo manjšanje števila zaposlenih po 1% letno, kar je zaradi upokojevanja dokaj mil ukrep. Ampak ne smemo pa pozabiti, da odlašanje ni zastonj. Ker za ta primankljaj, se je treba zadolžiti in plačevati obresti. In bolj kot odlagamo, več je obresti, več bo treba na koncu stisnit.
Verjetno marsikdo tudi računa na to, da nas bo prej ali slej znova srečala gospodarska rast, in se bodo zadeve začele urejati same po sebi. No, to je šele zmota. Ko bomo imeli gospodarsko rast, bomo šele začutili moč fiskalnega pravila. Zaradi le tega, bo takrat zahtevan presežek v proračunu (da se varčuje za slaba leta), hkrati pa bodo narasli apetiti vseh, ki so se bili v kriznih časih pripravljeni čemu odpovedati. Dodatno pa nas bodo obremenile še vse obresti za zadolževanje iz kriznih let. Pa to ni zraslo le na mojem zelniku. To nam sporoča tudi EU:
Slovenija se že par let ukvarja več ali manj le s sistemskimi lepotnimi popravki, ki jih nekateri želijo imenovati reforma in sprejemanjem ad-hoc urgentnih kriznih (proti)ukrepov. Da ta pot ni prava, je čedalje bolj jasno vsem. Potrebno bo preiti na resen pregled, korak po korak, kaj je in kaj ni naloga države. Kaj si želimo in kaj si lahko privoščimo. Od več ali manj linearnih ukrepov, bo potrebno preiti k specifičnim.
Dvig DDV bo seveda pripomogel k zmanjšanju proračunskega primankljaja, bo pa vplival tudi na blaginjo državljanov. Letos naj bi prinesel dodatnih cirka 100 mio EUR. Toliko, kolikor se naj bi po zadnjih informacijah podražil TEŠ6. Toliko, kot naj bi potreboval Cimos (pa mu bomo v prvem kosu dali baje le 35 mio - ali je smiselno nekomu poviti le pol ran???). Toliko, kot naj bi dali v SID banko, da bo pomagala podjetjem. Desetino ali petino tega, kar bomo dali bankam za dokapitalizacijo.
Ne, niso problem zapisana ali nezapisana pravila. Precej bolj pomembno je, kako delamo. Kako bomo delali z davkoplačevalskim denarjem. Bomo delali pošteno in transparentno? Ali bolj po domače. Kot gazde in gospodinje - ki s svojim denarjem ravnajo nedvomno racionalno, vprašanje pa kako ravnajo z tujim. Vem, to niso primerne teme za čas demokratičnega socializma. Pa vseeno. V razmislek.
[youtube FHYxpC92j_0]
[youtube EQ3KYSTiM0s]
Spoštovani zbor,
Predlagana sprememba ustave je potrebna zaradi nas samih. Tujina bo precej bolj upoštevala naša dejanja kot naše besede. Čeravno tudi te, nerodno izrečene, v napačnih trenutkih dvigajo ceno našega zadolževanja. Da pa bi naša dejanja sledila našim besedam, besedam, ki jih bomo danes zapisali v ustavo, moramo zapisano ponotranjiti, ter postaviti ob bok ostalim vrednotam zapisanim v ustavo. Svoboda. Suverenost. Demokracija. Enakost. Socialnost. Solidarnost.
Vendar je ena naših ključnih vrednot, to je suverenost, ogrožena. Ogrožena s tem, da porabimo več kot ustvarimo. S tem se zadolžujemo, v zadnjem času predvsem v tujini, ter se predajamo v milost in nemilost finančnim trgom.
Ravnamo kot lahkomiselen bahač, ki se naokoli baha z ravnokar pridobljenim premoženjem na štirih kolesih, v resnici pa je lastnik predvsem kredita, oziroma, kredit je lastnik njega. Živeč v večnem strahu, kdaj bo prišel trenutek resnice, pardon, izterjevalec, oziroma trojka.
Liberalci se zavedamo odgovornosti do naših otrok, in jim ne želimo zapustit naših pufov. Liberalci bomo tako vpis fiskalnega pravila v ustavo podprli.
Glasovati proti, pomeni glasovati za to, da postanemo še bolj odvisni od finančnih trgov. Da jim prepustimo še več suverenosti. Ko nam bo trojka krojila ne le proračun ampak tudi nivo socialne varnosti.
Zlato fiskalno pravilo bo ustavno sidro, ki edino daje dovolj močno zagotovilo, da ne bomo na izrečeno pozabili ob prvi priliki. Ob prvem morebitnem padcu obresti, ki bo povečal apetite po novem zadolževanju. Čeprav morda z najboljšimi nameni, morda za nov vrtec, šolo ali bolnišnico. Z enakimi najboljšimi nameni, s katerimi pa smo prišli v današnjo težko situacijo. Pot v pekel je ponavadi tlakovana z najboljšimi nameni.
Formalno-pravno vpis v ustavo res ni potreben. Potreben je, ker naša ravnanja ogrožajo našo suverenost. In ob ogroženost te vrednote je potrebno uporabiti najmočnejše kar nam pravni sistem omogoča.
V državljanski listi vpis fiskalnega pravila v ustavo odločno podpiramo.
Audaces fortuna iuvat.
Vpisu je nasprotovala le SD, pa še oni so bili proti predvsem zaradi letnice 2015. To je tudi najbolj motilo PS zato smo to temo že 2x prestavili, ko je že bilo na sporedu Državnega zbora, pred tem pa tudi "zamrznili" za skorajda leto. Predesdnica vlade se je do zadnjega borila za prestavitev na 2017, vendar, ker gre za potrebno 2/3 večino, ji v to ni uspelo prepričati SDS. Ostali smo bili v tem primeru, glede na svojo majhnost, lahko le tiho.
Tako je predsednica vlade javno povedala, da bodo za izpolnjevanje fiskalnega pravila leta 2015 potrebni radikalni ukrepi. 30% znižanje plače ALI 30% znižanje pokojnin ALI 50% znižanje socialnih pomoči. Zakaj poudarjam ALI? Zato, ker je te besede marsikdo, zadnji pa sindikalist Semulič enostavno zlorabil in je premierko povzel z IN. Potrebno bo 30% znižanje plač IN 30% znižanje pokojnin IN 50% znižanje socialnih pomoči. Razlika je seveda očitna. Ker v primeru, da se ne odločiš za en sam ukrep, ampak za kombinacijo večih, se tudi procenti ustrezno znižajo.
Sicer pa se "podaljšanje" lepo sliši, ker naj bi to omogočilo "manj radikalne" ukrepe. Ali res? Če narediš načrt, da za to, da bo leta X proračun uravnotežen, moraš te pa te postavke spremeniti za y%, je razen redkih izjem, bolje da narediš čim prej v polnem obsegu. Ker sicer moraš recimo plače nižat 3x po 1% in ne 1x po 3%. Kaj je bolje? Te redke izjeme so recimo manjšanje števila zaposlenih po 1% letno, kar je zaradi upokojevanja dokaj mil ukrep. Ampak ne smemo pa pozabiti, da odlašanje ni zastonj. Ker za ta primankljaj, se je treba zadolžiti in plačevati obresti. In bolj kot odlagamo, več je obresti, več bo treba na koncu stisnit.
Verjetno marsikdo tudi računa na to, da nas bo prej ali slej znova srečala gospodarska rast, in se bodo zadeve začele urejati same po sebi. No, to je šele zmota. Ko bomo imeli gospodarsko rast, bomo šele začutili moč fiskalnega pravila. Zaradi le tega, bo takrat zahtevan presežek v proračunu (da se varčuje za slaba leta), hkrati pa bodo narasli apetiti vseh, ki so se bili v kriznih časih pripravljeni čemu odpovedati. Dodatno pa nas bodo obremenile še vse obresti za zadolževanje iz kriznih let. Pa to ni zraslo le na mojem zelniku. To nam sporoča tudi EU:
However, as policy currently stands, there are strong in-built dynamics in both public and minimum wages that could reignite adverse trends in the coming years. Renewed economic growth would also put pressure on wages just above the level of the new minimum wage as employees seek to re-establish differentials that were compressed in 2010.
(Macroeconomic imbalances - Slovenia - 2012)
Slovenija se že par let ukvarja več ali manj le s sistemskimi lepotnimi popravki, ki jih nekateri želijo imenovati reforma in sprejemanjem ad-hoc urgentnih kriznih (proti)ukrepov. Da ta pot ni prava, je čedalje bolj jasno vsem. Potrebno bo preiti na resen pregled, korak po korak, kaj je in kaj ni naloga države. Kaj si želimo in kaj si lahko privoščimo. Od več ali manj linearnih ukrepov, bo potrebno preiti k specifičnim.
Dvig DDV bo seveda pripomogel k zmanjšanju proračunskega primankljaja, bo pa vplival tudi na blaginjo državljanov. Letos naj bi prinesel dodatnih cirka 100 mio EUR. Toliko, kolikor se naj bi po zadnjih informacijah podražil TEŠ6. Toliko, kot naj bi potreboval Cimos (pa mu bomo v prvem kosu dali baje le 35 mio - ali je smiselno nekomu poviti le pol ran???). Toliko, kot naj bi dali v SID banko, da bo pomagala podjetjem. Desetino ali petino tega, kar bomo dali bankam za dokapitalizacijo.
Ne, niso problem zapisana ali nezapisana pravila. Precej bolj pomembno je, kako delamo. Kako bomo delali z davkoplačevalskim denarjem. Bomo delali pošteno in transparentno? Ali bolj po domače. Kot gazde in gospodinje - ki s svojim denarjem ravnajo nedvomno racionalno, vprašanje pa kako ravnajo z tujim. Vem, to niso primerne teme za čas demokratičnega socializma. Pa vseeno. V razmislek.
[youtube FHYxpC92j_0]
May 25, 2013