"Trdim, da niti proizvajalci niti trgovci ne bi imeli poguma, da bi to vključili v cene,"

Je izrekel Zoran Janković in ostal živ. Kje se skriva hakeljc ve le on. Morda bi ta, ne prenos DDV v končno ceno, dosegel z dekretom ali grožnjo po nacionalizaciji, če se tega ne bi držali. Ali pa gre za enostavno zavajanje. Saj (celotnega) DDVja v nobenem primeru proizvajalci in trgovci ne vključujejo v ceno, ampak ga enostavno dodajo na koncu svoji ceni. Kar je recimo v ZDA še precej bolj transparentno, in večkrat za nas evropejce neljubo presenečenje, ampak koncept je isti.

Trditev, da dvig DDVja na končne cene ne bo imel vpliva je čisto farbanje in futranje svojih vernikov. Tega nihče, razen njegovih vernikov ne more kupiti. Seveda ima marsikatero podjetje še prostor za nižanje lastne cene, ampak prav gotovo tudi dobre razloge, da tega niso storili že dosedaj. Ampak prav gotovo jih je pa tudi veliko, ki te rezerve nimajo.

In, če se sedaj postavite v kožo direktorja podjetja, ki mora, zato da se dvig DDVja ne bo odražal v višji ceni za potrošnika, lastno ceno znižati za cirka 2%. Kje boste pridobili to razliko_

• nižje plače zaposlenim


• nižji stroški surovin


• nižji dobiček lastniku


• notranje rezerve

Jasno, prvi odgovor so notranje rezerve. To nikogar ne boli. Vprašanje pa, koliko ima po sedaj že par sušnih letih to veze z realnostjo. Večina podjetij je že racionalizirala, kar se je racionalizirat dalo. Oz, če malce skočim v stran, definitivno se da v javnem sektorju še veliko več racionalizirati, kot v zasebnem. Torej, če je bil tole vaš odgovor, potem dejmo ta 2% iskat v javnem sektorju in ne z višjim DDVjem.

Nižji dobiček lastniku je verjetno drugi, ali morda celo prva izbira. Popularno ni kaj. Če ste ga izbrali, si verjetno želite zamenjati Jon Bon Jovija na enem od koncertov uživajoč stoječe ovacije (ostarelih dam). Ampak lastnik ima roko nad podjetjem, in nad vami kot direktorjem. Ali ste res prepričani, da mu želite to predlagati? Verjetno je v teh sušnih časih tudi sam že zategnil pas, če ga ni, ste pa lahko prepričani, da ga tudi sedaj ne bo.

Stroški surovin so brezpredmetni. S tem nižanje le prenašamo na drug nivo. In ponovimo celotno zgodbo za drugo podjetje, vašega dobavitelja.

No, ostane žal najbolj realna opcija. Ni nujno, da se odraža v nižjih plačah. Lahko se odraža v manj zaposlenih. In brezposelnih je kriza pridelala že obilo. In, če premorete vsaj malo miselne logike, verjetno ni težko razumeti, da, če je podjetje že prišlo do točke, kjer je bilo prisiljeno odpuščati, so vse ostale ukrepe že privili do skrajne meje. In če so jih privili, tudi za ta klinčeva 2% nimajo druge možnosti.

Seveda ima pa Jankovič tudi za to rešitev, če ga boste le vprašali. Bo vsak prispeval malo. Odgovor, ki zadovolji vse. Saj res, komu se bo pa poznalo tistega pol procentka? Če ste pristaš te ideje, potem pa kar lepo na črpalko. Kolk stane kapljica bencina? Nič! No, potem mi pa nakapajte poln tank prosim. O sveta preproščina.

Seveda pa teh 2% ne bi vrgli preč. S tem denarjem bi podprli nove investicije. Zgradili drugi tir do Kopra. Zagnali nov investicijski ciklus. Rešena gradbena podjetja, bodo začela na novo zaposlovati, novi zaposleni bodo plačali več davka, več prispevkov, več bodo trošili, bomo zgradili še novo pristanišče, še dva dodatna tira, avtocesto, ... je dejal lažnivi kljukec grof Münchhausen, in se za lase potegnil iz močvirja. S konjem vred.

Sumasumarum se Jankovičeva ideja zapiše preprosto takole_

Z dvigom DDVja, ki se bo prenesel delno na plače delavcev in delno v višje stroške potrošnikov, nam ne bo potrebno posegati v javni sektor, omogočil pa nam bo nove velike investicijske projekte, kjer so si novodobni tajkuni dokazano delili provizije.

Janković v bistvu igra na zelo podoben način kot je igral Janša pred kakšnim letom z projektom 4x proti. Važno je biti proti, in pri tem ne izbiramo sredstev. Janša je to nekako opravičeval z tezo, da je Pahorjeva vlada itak nesposobna, nima zaupanja javnosti, in je bolje da čim prej gre, ker bi tudi morebitne koristi predlaganih reform ob nadaljnjem delu takšne vlade hitro izginile. Ponudil je sebe za rešitelja in dobil mandat.

Nekaj podobnega ima v mislih lahko tudi Janković. Naj proba! Morda le en prijateljski namig, da bi vseeno malce razmislil o tem, da se je nezadovoljstvo z Pahorjem medilo 3 leta, preden ga je Janša vnovčil. Pa da je bil velik del razočaranja nad Pahorjem posledica njegovega nedelovanja, pri Janši so pa kar močno in oštro zastavili in jim nedelovanja res ne moremo očitati. Ampak hej! Imamo demokracijo. Če bo treba še na en referendum ali volitve, bomo pač šli. Jaz mu tega ne bom zameril. Da se mi zdi trapasto, pa verjetno tudi ne rabim posebej poudarjat. Ali pač?