Jutri je referendum. In prav nič se ga ne veselim. Namesto, da bi to bil praznik demokracije, smo ga uspeli zbanalizirali na vprašanje si rdeč ali črn, si pikčast ali progast oz. če citiram TBF "čije stari bija ustaša a čij partizan". Ne, to ni presenečenje, to se nam redno dogaja, ampak še vedno smo lahko zaradi tega razočarani in žalostni. Toliko bolj, ker bo referendum o družinskem zakoniku, ki v ospredje družine postavlja otroka in njegove pravice, ter ureja pravice manjšin. Ej! Večina v bistvu ne rabi pravic, večina si pravico lahko vzame. Pravice v zakonu so predvsem za tiste, ki si jih sicer sami ne morejo izboriti.

[youtube z4B7XvjCvbU]

Če sem bil v preteklih referendumih pogosto razočaran, ker so se debate vrtele okoli vsega drugega, le okoli materije, se pravi konkretnega besedila zakona o katerem glasujemo, ne, smo tokrat doživeli preobrat. Členi zakona se citirajo v TV debatah in na forumih. Napredek? Kje pa. Z povezanimi razlagami, ki ne zdržijo najbolj osnovne pravne presoje, se je besedilo uporabilo po potrebi razlagalca. Kar naenkrat se pravica svobodnega odločanja o rojstvu otroka, razlaga kot pravica, da ti morajo zagotoviti nadomestno ženo, če je tvoja pač nezmožna imeti otroka (ali je celo moški). Kot bi pravico do dela, razumel kot pravico do zaposlitve. Ali pravico do lastnega mnenja, kot pravico da te morajo vsi poslušati. Malo morgen.

Pa da smo si na jasnem. Krivda za navedeno stanje ni le na eni strani. Pisal sem že o Zagamanih iz Mirovnega inštituta. Ravno tako sem kar precej razočaran nad nekaterimi posamezniki, za katere vem da so razumni, sposobni in kritično razmišljajoči pa so vendarle podlegli propagandi in ponavljali napačne razlage, ki so lahko namenjene zgolj in edino manipulaciji. Fej in fuj.

Sem pa toliko bolj zadovoljen, ker je bilo za prebrati tudi kakšno razumno misel. Tudi na facebooku :-))), ki je sicer pogosto vir predvsem neumnosti. (Pri)znani slovenski filozof dr. Janko Lozar je na facebooku zapisal:

Dalo bi se tudi kaj povedat na račun današnje krščanske ljubezni, ki naj bi bila glavni razlog za zaskrbljenost tistih, ki so proti novemu zakoniku. Pravim današnje, saj jo postavljam v oreng razliko glede na Jezusovo, rečeno prosto po Nietzscheju. Tu in zdaj gre za ljubezen, ki je nerazvezljivo prepletena z moraliziranjem. In ker je to tako, je lahko ta ljubezen samo pokroviteljska. Sama najbolje ve za vse druge, kaj je za njih najbolje. Ne samo za otroke iz "nespodobnih" družin, tudi za starše najbolje ve. (In to neki mladec pri osemintridesetih.) In to, pazite, v žaru neke ljubezni. Milje stran od Jezusa, ki je imel pač rad vse, kar je lezlo in skakalo okrog njega. Tisto, česar (z redkimi izjemami) ne premorejo, je ljubezen brez "metanja kamna". Mam občutek, da so skoraj že prepričani, da je prav metanje kamna njihova ljubezen.

Lepo napisano. In pa (vir facebook):

‎"Tallest is the man who stoops down to help a child." Dilema glede zakonika je samo v tem_ ali ti bo srce zaigralo ob pomisli, da te bodo imeli zaradi obkroženega NE bolj radi neki ugledni strički moralisti, ali ob pomisli, da s podporo zakoniku nekaterim otrokom okrepiš občutek, da seveda da je njihova družina normalna. Torej dileme ni. Kajti_ kako lahko nekdo NE pomisli, da ne bi šel naproti otroku?

No, naj ob tem dodam, da Janka poznam od srednje šole. John Galt mi pride ob njem na misel. Le da gre za rokomet namesto hamburgerja.

Jutri udeležba ne bo državljanska pravica in dolžnost. Jutri je to človekova moralna dolžnost.

Kakorkoli že, upam da bom jutri na mojo tabelico lahko dodal zvezdico in ne križa.