Objavljeno Aug 28, 2009
Ali naj bo obdavčitev bolj progresivna ali bolj linearna je v veliki meri stvar političnega prepričanja. Sicer ko o tem razpravljajo sindikalisti izgleda da sploh ne vedo kaj pomeni eno in kaj drugo in linearno predstavljajo kot da vsi plačujejo enako davka, pri progresivni pa tisti z višjimi dohodki (nočem napisati bogatejši) plačajo več. Resnica je, da tudi pri linearnem obdavčenju (enotna davčna stopnja) tisti z višjimi dohodki plačajo več. In ker ponavadi obstaja tudi splošna davčna olajšava, plačajo celo progresivno več.
In ker je to stvar političnega prepričanja, Križaniču ne moremo zameriti, da se zavzema za še večjo progresivnost, kot jo že imamo. Še več - to se celo lahko pričakuje od socialistične vlade, kot jo imamo. To od nje pričakujejo tisti, ki so jo volili, tisti, ki je nismo, pa tudi, sicer s kislim nasmeškom in grenkim spoznanjem da se nekateri iz zgodovine pa res niso nič naučili.
Križanič je namreč napovedal nova dohodninska razreda (45% nad 30.500 EUR in 50% nad 37.000 EUR osnove). To je sicer kasneje umaknil, ampak zaradi tega njegov predlog vseeno ni nič manj neumen. Od finančnega ministra bi pričakoval, da je tovrstne predloge že kdaj preigral vsaj sam pri sebi, če jih še ni s svojimi svetovalci in koalicijskimi partnerji. Nenazadnje so to omenjali tudi v koalicijski pogodbi, in verjento je to vedel ko je sprejemal kandidaturo, ter možnosti miselno preigral. Ali pa pričakujem preveč od ministra?
No, pa preigrajmo te možnosti namesto njega.
V grobem lahko razdelimo zaposlene, ki jih zadeva dohodnina na tri razrede. Zaposlene v javnem sektorju, zaposlene v paradržavnih podjetjih in zaposlene v podjetjih.
Pri zaposlenih v javnem sektorju je zadeva precej jasna. Tisti, ki bodo padli v višji razred, bodo plačali več dohodnine in dobili nižjo plačo. Kar pa bo seveda povzročilo revolt. Ne vem ali so sindikati v javnem sektorju toliko močni, da lahko izpogajajo dvig bruto plač, s tem pa ob višji obdavčitvi vsaj enake neto plače ob samem dvigu. Jezni Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov, je reagiral zelo besno. Oni si nižati plač, pa čeprav za par fičnikov, ne pustijo. Tako, da lahko mirno računamo, da bodo ustrezno povišanje dobili prej ali slej, kar pa bo v bistvu pomenilo večje odlive iz proračuna, kot pa prilivov iz naslova novih stopenj.
Ok, pa tudi, če jim to ne rata, bomo soočeni z klasišno reakcijo delavca, ki se mu zniža plača. Takšen delavec, sploh, če se ne rabi bati za svojo službo, bo v trenutku postal apatičen, in namesto svojega dela s kolegi na dolgo in široko razpravljal o krivici, ki jih je doletela, ter o tem, da ga ne morejo plačati tako malo, kot on lahko malo dela. Ali tovrstna izguba delavne vneme opravičuje tistih par fičnikov, ki se bodo začasno prikotalili v proračun?
V paradržavnih podjetjih je zadeva enostavnejša. Plače bodo jasno popravili tako, da na slabšem ne bodo. Ker le ta niso na trgu, bodo prej ali slej dodatne davke prelili v ceno svojih storitev, ki jih potem plačujemo vsi državljani. Neposredno ali posredno. Ni treba da takoj. Bodo pač imeli manjšo razliko med prihodki in odhodki s tem pa manj dobička, ki se v teh primerih preliva v proračun.
Seveda lahko minister tovrstno početje prepove. Pa kaj pol! Saj je že sedaj kup omejitev, ki naj bi veljale za plače v teh podjetjih (direktor 90% ministra ipd...) pa se jih nihče ne drži.
V podjetjih pa je situacija malce drugačna. Zaradi te spremembe, cen ne morejo dvigniti. Prihodek se razdeli nekako na tri dele. Na plačilo materiala in storitev, na dobiček in plače. Podobno, kot se prihodki ne bodo zaradi spremenjene dohodnine spremenili, to ne bo imelo posebnega vpliva na stroške materiala in storitev (kvečjemu se bo kakšna storitev iz javnega ali paradržavnega sektorja celo podražila). Ali se bodo lastniki odpovedali svojemu deležu? Verjento ne.
Ostane torej masa za plače, ki bo enaka kot pred uvedbo novih davčnih stopenj, ki bi tistim bolje plačanim znižala neto plačo. Ampak bolje plačani posamezniki so ponavadi za podjetje zelo pomembni in managerji se zavedajo, kaj pomeni nižanje plače. Najmanj destimulacijo, še pogosteje pa oziranje za novim delodajalcem. Pa čeprav gre za drobiž. Ker tukaj gre bolj za principe. In če si se zmenil za 2500 EUR neto plače, jo toliko pričakuješ, in te ne briga kaj je zakuhal Križanič. Dober manager si tega tveganja ne bo privoščil. In tako se bo bruto plača takšnim zaposlenim povišala, kar pa ob nespremenjeni skupni masi za plače pomeni manj za tiste z nižimi plačami. Če bo ob tem se še dvignila splošna olajšava za tiste z nižjimi plačami, se bo podjetniku lepo izšlo. Nihče ne bo videl da se mu je plača spremenila, skupna masa za plače bo enaka, dejansko pa bodo tisti z višjimi dobili še več, tisti z nižjimi pa manj. Zelo socialistično, mar ne?
Če pa razlike ne bo mogel pokriti s spremembo pri davčni olajšavi, pa se bo verjetno malce stisnil zobe in povečal maso za plače, ter stroške teh dodatnih davkov začasno prevzel nase. Zakaj začasno? Ker se bo to vse nekako izravnalo v prihodnosti. Bo kakšna povišica manj, kakšna stimulacija manj, malce nižja božičnica. Seveda vse pri tistih z nižjo pogajalsko močjo. Tisti, ki si je izpogajal dobro plačo, si bo komot izpogajal tudi pokritje novega davčnega bremena. Tisti, ki je na od države predpisanem minimalcu, pa je žal lahko samo tiho. Takšna je pač njegova pogajalska moč.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti še na eno zelo pomembno podrobnost. Pri višjih dohodkih ima posameznik več možnosti. Lahko si plača davčnega svetovalca. Lahko preide v manj obdavčene oblike dela, kot je delo preko lastnega s.p. ali celo podjetja. In takšne spremembe vedno povzročijo, da se tisti, ki so že dalj časa razmišljali koliko jim pobira država, odločijo narediti še ta zadnji korak. In potem ne le da plačujejo manj dohodnine, še mnogo bolj se pozna pri prispevkih. Poleg teh opcij je tu še vedno bolj zanimivo delo preko podjetja v tujini ali celo direkten odhod v tujino. Če se posameznik do sedaj za to možnost pač ni odločil, mu lahko takšen Križaničev korak pomeni tisto zadnjo brco.
Zavedati se je potrebno, da smo ljudje čedalje bolj mobilni. Meje so padle. Mesečni leti "domov" niso več nedosegljivi. Ob tem, da so ljudje hodili v tujino delati že v časih, ko so vedeli, da se zelo verjento ne bodo več nikoli vrnili domov.
Globalizacija prinaša tudi davčno konkurenco. 50% davek v Slovneiji enostavno ne bo zdržal prav dolgo, če ima Slovaška enotno davčno stopnjo okoli 20%.
Serija o Populistični neumnosti vlade_
In ker je to stvar političnega prepričanja, Križaniču ne moremo zameriti, da se zavzema za še večjo progresivnost, kot jo že imamo. Še več - to se celo lahko pričakuje od socialistične vlade, kot jo imamo. To od nje pričakujejo tisti, ki so jo volili, tisti, ki je nismo, pa tudi, sicer s kislim nasmeškom in grenkim spoznanjem da se nekateri iz zgodovine pa res niso nič naučili.
Križanič je namreč napovedal nova dohodninska razreda (45% nad 30.500 EUR in 50% nad 37.000 EUR osnove). To je sicer kasneje umaknil, ampak zaradi tega njegov predlog vseeno ni nič manj neumen. Od finančnega ministra bi pričakoval, da je tovrstne predloge že kdaj preigral vsaj sam pri sebi, če jih še ni s svojimi svetovalci in koalicijskimi partnerji. Nenazadnje so to omenjali tudi v koalicijski pogodbi, in verjento je to vedel ko je sprejemal kandidaturo, ter možnosti miselno preigral. Ali pa pričakujem preveč od ministra?
No, pa preigrajmo te možnosti namesto njega.
V grobem lahko razdelimo zaposlene, ki jih zadeva dohodnina na tri razrede. Zaposlene v javnem sektorju, zaposlene v paradržavnih podjetjih in zaposlene v podjetjih.
Pri zaposlenih v javnem sektorju je zadeva precej jasna. Tisti, ki bodo padli v višji razred, bodo plačali več dohodnine in dobili nižjo plačo. Kar pa bo seveda povzročilo revolt. Ne vem ali so sindikati v javnem sektorju toliko močni, da lahko izpogajajo dvig bruto plač, s tem pa ob višji obdavčitvi vsaj enake neto plače ob samem dvigu. Jezni Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov, je reagiral zelo besno. Oni si nižati plač, pa čeprav za par fičnikov, ne pustijo. Tako, da lahko mirno računamo, da bodo ustrezno povišanje dobili prej ali slej, kar pa bo v bistvu pomenilo večje odlive iz proračuna, kot pa prilivov iz naslova novih stopenj.
Ok, pa tudi, če jim to ne rata, bomo soočeni z klasišno reakcijo delavca, ki se mu zniža plača. Takšen delavec, sploh, če se ne rabi bati za svojo službo, bo v trenutku postal apatičen, in namesto svojega dela s kolegi na dolgo in široko razpravljal o krivici, ki jih je doletela, ter o tem, da ga ne morejo plačati tako malo, kot on lahko malo dela. Ali tovrstna izguba delavne vneme opravičuje tistih par fičnikov, ki se bodo začasno prikotalili v proračun?
V paradržavnih podjetjih je zadeva enostavnejša. Plače bodo jasno popravili tako, da na slabšem ne bodo. Ker le ta niso na trgu, bodo prej ali slej dodatne davke prelili v ceno svojih storitev, ki jih potem plačujemo vsi državljani. Neposredno ali posredno. Ni treba da takoj. Bodo pač imeli manjšo razliko med prihodki in odhodki s tem pa manj dobička, ki se v teh primerih preliva v proračun.
Seveda lahko minister tovrstno početje prepove. Pa kaj pol! Saj je že sedaj kup omejitev, ki naj bi veljale za plače v teh podjetjih (direktor 90% ministra ipd...) pa se jih nihče ne drži.
V podjetjih pa je situacija malce drugačna. Zaradi te spremembe, cen ne morejo dvigniti. Prihodek se razdeli nekako na tri dele. Na plačilo materiala in storitev, na dobiček in plače. Podobno, kot se prihodki ne bodo zaradi spremenjene dohodnine spremenili, to ne bo imelo posebnega vpliva na stroške materiala in storitev (kvečjemu se bo kakšna storitev iz javnega ali paradržavnega sektorja celo podražila). Ali se bodo lastniki odpovedali svojemu deležu? Verjento ne.
Ostane torej masa za plače, ki bo enaka kot pred uvedbo novih davčnih stopenj, ki bi tistim bolje plačanim znižala neto plačo. Ampak bolje plačani posamezniki so ponavadi za podjetje zelo pomembni in managerji se zavedajo, kaj pomeni nižanje plače. Najmanj destimulacijo, še pogosteje pa oziranje za novim delodajalcem. Pa čeprav gre za drobiž. Ker tukaj gre bolj za principe. In če si se zmenil za 2500 EUR neto plače, jo toliko pričakuješ, in te ne briga kaj je zakuhal Križanič. Dober manager si tega tveganja ne bo privoščil. In tako se bo bruto plača takšnim zaposlenim povišala, kar pa ob nespremenjeni skupni masi za plače pomeni manj za tiste z nižimi plačami. Če bo ob tem se še dvignila splošna olajšava za tiste z nižjimi plačami, se bo podjetniku lepo izšlo. Nihče ne bo videl da se mu je plača spremenila, skupna masa za plače bo enaka, dejansko pa bodo tisti z višjimi dobili še več, tisti z nižjimi pa manj. Zelo socialistično, mar ne?
Če pa razlike ne bo mogel pokriti s spremembo pri davčni olajšavi, pa se bo verjetno malce stisnil zobe in povečal maso za plače, ter stroške teh dodatnih davkov začasno prevzel nase. Zakaj začasno? Ker se bo to vse nekako izravnalo v prihodnosti. Bo kakšna povišica manj, kakšna stimulacija manj, malce nižja božičnica. Seveda vse pri tistih z nižjo pogajalsko močjo. Tisti, ki si je izpogajal dobro plačo, si bo komot izpogajal tudi pokritje novega davčnega bremena. Tisti, ki je na od države predpisanem minimalcu, pa je žal lahko samo tiho. Takšna je pač njegova pogajalska moč.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti še na eno zelo pomembno podrobnost. Pri višjih dohodkih ima posameznik več možnosti. Lahko si plača davčnega svetovalca. Lahko preide v manj obdavčene oblike dela, kot je delo preko lastnega s.p. ali celo podjetja. In takšne spremembe vedno povzročijo, da se tisti, ki so že dalj časa razmišljali koliko jim pobira država, odločijo narediti še ta zadnji korak. In potem ne le da plačujejo manj dohodnine, še mnogo bolj se pozna pri prispevkih. Poleg teh opcij je tu še vedno bolj zanimivo delo preko podjetja v tujini ali celo direkten odhod v tujino. Če se posameznik do sedaj za to možnost pač ni odločil, mu lahko takšen Križaničev korak pomeni tisto zadnjo brco.
Zavedati se je potrebno, da smo ljudje čedalje bolj mobilni. Meje so padle. Mesečni leti "domov" niso več nedosegljivi. Ob tem, da so ljudje hodili v tujino delati že v časih, ko so vedeli, da se zelo verjento ne bodo več nikoli vrnili domov.
Globalizacija prinaša tudi davčno konkurenco. 50% davek v Slovneiji enostavno ne bo zdržal prav dolgo, če ima Slovaška enotno davčno stopnjo okoli 20%.
Serija o Populistični neumnosti vlade_
- 1. del - uvod
- 2. del - davčna olajšava za tiste z nižjo plačo
- 3. del - nova davčna razreda
- 4. del - olajšave ob odplačevanju stanovanjskega kredita
- 5. del - luksuz
- to be continued ....
Aug 28, 2009