Marko Pavlišič

po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir računalništva, do prevzema poslanskega mandata je delal v gospodarstvu in vodil vrsto uspešnih razvojnih projektov. Je poročen in oče dveh otrok.

Prijatelji (7)
Andrej Berčon
Državljanska Lista
Laščan Zlatorog
Branko Gaber
Rabljene Knjige
Spremljevalci (7)
ALEŠ ADAMIĆ
Andrej Berčon
Franc Jazbinsek
Sonja Ramsak
Laščan Zlatorog
NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Židanove ideje d.o.o.
Kaj je to razdolževanje podjetij?
20 let peska v očeh
Državno organiziran riž (ali zdravstvo)
Mit o ohranjanju delovnih mest
Ali bo Cerar nov Pahor?
Račun predvolilne histerije
Wikileaks in moč civilne družbe
Vpis fiskalnega pravila v ustavo
O dostopu do informacij javnega značaja
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
December 2017
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Kaj je to razdolževanje podjetij?

Marko Pavlišič
09.07.2014 09:35 (Jul 09, 2014)

Pogosto se sliši, da so podjetja v Sloveniji preveč zadolžena. Toliko, da ne morejo več najemati novih kreditov. Ob tem, se bi vsaj kdo lahko vprašal, kam pa so šla sredstva, ki so jih podjetja z to prekomerno zadolžitvijo dobila? Kje so?

Prekomerna zadolžitev pomeni enostavno le to, da imaš razmerje med dolgom in kapitalom preveliko. In banka več ni sigurna, da bo svoj kredit dobila poplačan. Visoka zadolžitev pomeni visoke stroške za obresti, ki lahko podjetje hitro spravijo v rdeče številke. Če pa se zgodi najslabše, in gre podjetje v likvidacijo, lahko potem kapital ne zadošča za poplačilo in banki ostane luknja. Tipično je nekako varno razmerje pol:pol.

Ampak, ker so bili v preteklosti časi, ko so banke denar ponujale zelo poceni, in je izgledalo da bo rast (recimo cen nepremičnin) trajala v neskončnost, da smo končno našliformulo večne mladosti in lepote, oz. gospodrske rasti, se je marsikateri podjetnik prekomerno zadolžil. Zakaj bi iskal lastniški kapital, če lahko dolžniškega

Mit o ohranjanju delovnih mest

Marko Pavlišič
08.07.2014 09:15 (Jul 08, 2014)

V zadnjem času se v kombinaciji z prodajo Mercatorja in ostalimi podobnimi dogodki omenja znana politična floskula, da je transakcija dovoljena le, če se ohranijo delovna mesta. Pa ne samo s privatizacijo. Tudi v ostalih zadevah je ohranitev delovnih mest tista mantra, ki se jo, politično gledano, splača ponavljati. Čeprav statistično gledano, smo pri tem sila neuspešni. Število nezaposlenih je zraslo na 120.000, in padec v zadnjem mesecu ali dvema je le sezonske narave. Res pa je, da zaradi politike ohranjanja delovnih mest, rajeizgubimo celo tovarno kot le recimo četrtino delovnih mest v tovarni.

Ampak bistvo navdušenja nad politiko in ohranjanjem delovnih mest med večino politikov in žal tudi večino volilcev je drugje. Je le odsev tega, da ne verjamemo v to, da smo sposobni ustvarjati nova delovna mesta. Da nimamo poguma žal pa niti želje po novih pristopih, novih tehnologijah, novih oblikah sodelovanja. Večinsko smo za status quo. Da naj se nič ne spremeni. Namesto spodbudnejšega p

Ali bo Cerar nov Pahor?

Marko Pavlišič
07.07.2014 09:28 (Jul 07, 2014)

Peter Frankl, ki ga zelo cenim, je v Financah objavil svoj pogled na trenutno politično situacijo, in napovedal da bo Cerar v bistvu Bratuškova, ki je bila Šušteršič. Poanta je v tem, da ne glede na obljube in predvolilna mnenja, po volitvah prav veliko možnosti ni. Tako je Janez moral iti s slabo banko, ki ji je pred tem nasprotoval (seveda sem ga pobaral o tem,in mi je lepo razložil kaj pa kako) in z njo se je potem morala sprijazniti tudi Alenka.

Omenja tudi obisk Alenke v Bruslju, ki jo je spremenil, in da bo istega deležen tudi Miro. Pri tem je škoda le v to, da se Alenka, Uroš in Janez niso že pred dvemi tedni skupaj prijateljsko vsedli z Mirotom in mu par zadev razložili. Namreč, bolj kot rineš v neko smer, težje je nato kurs obrniti. Sploh, če si na ta račun pridobil nove volilce.

Simptomatičen primer tega je zadnja Alenkina poteza glede zamrznitve privatizacije. Če to res ne vpliva na nič, je zamudila krasno priložnost, da bi bila tiho. Ampak tiho ni bila, ker smo pač v času p

Račun predvolilne histerije

Marko Pavlišič
04.07.2014 11:46 (Jul 04, 2014)

Kar nemcem ni uspelo v drugi svetovni vojni z orožjem, jim je uspelo z krediti - pravi stari, bolj levičarski, pregovor. Namiguje seveda na to, da z zadolževanjem izgubljamo suverenost. Bolj kot si zadolžen, bolj si odvisen od drugih. Pri tem se seveda pozabi omeniti, da krediti niso nekaj, kar ti tlačijo v žep tako mimogrede, ko si ogleduješ znamenitosti v Berlinu, Bernu ali Londonu ampak jih najamaše kar sam.

Ko si enkrat zadolžen toliko kot Slovenija, si enostavno v situaciji, ko svojih obveznosti ne moreš več izpolnjevati, ne da se bi na novo zadolževal. Če bi tisto miljardo za obresti še nekako stisnili v proračunu, pa je ob prvem zapadanju glavnice, ki tipično znese dve ali tri miljardi na leto to praktično nemogoče. Govorimo namreč o tretjini proračuna. Proračuna, ki ima že brez tega miljardo in pol primankljaja.

To več niso zneski, ki jih lahko kompenziraš z dvigom DDVja za procent, ampak ga bi moral dvigniti za 10%. Ne govorimo več o privatizaciji Energetike Črnomelj, ampak bi

20 let peska v očeh

Marko Pavlišič
02.07.2014 20:40 (Jul 02, 2014)

20 let, kakšno leto gor ali dol, nam politiki govorijo, kako se mora politika umakniti iz gospodarstva. Da je namesto tega potrebno uvesti korporativno upravljanje. Jasno definirati cilje in jim slediti. Da bodo državna podjetja delovala pozitivno, se razvijala, odpirala nova delovna mesta in da jih bomo nenazadnje, prodali po visoki ceni, nato pa z iztržkom bodisi poplačali dolgove, vložili v boljšo infrastrukturo ali kaj podobnega.

In v ta namen so se po kopici obljub začele dogajati spremembe. AUKN, ki svoje vloge ni izpolnil. Sprejet je bil prvi zakon o SDHju, vendar se je ustavilo pri klasifikaciji naložb. Sprejet je bil drugi zakon o SDH, pa se je ustavilo pri strategiji.

In za veliki finale, se je zgodil Mercator.In ko bi človek pričakoval, da se bo politika enotno pohvalila, morda z nekoliko grenkim priokusom, da je to sedaj dokaz, da je politika umaknila in prepustila upravljanje premoženja korporativnemu upravljanju, se je zgodilo popolnoma nasprotno. Bratušek, Židan, Dragonj

Marko Pavlišič
02.07.2014 08:34 (Jul 02, 2014)

Židanove ideje d.o.o.

Na zadnjem soočenju sta Dejan Židan in Alenka Bratušek okrivila Državljansko listo češ, da zaradi nas ni bila sprejeta in izvedena ideja za ustanovite

Židanove ideje d.o.o.

Marko Pavlišič
02.07.2014 08:32 (Jul 02, 2014)

Na zadnjem soočenju sta Dejan Židan in Alenka Bratušek okrivila Državljansko listo češ, da zaradi nas ni bila sprejeta in izvedena ideja za ustanovitev firme Slovenski les d.o.o. Predsednik Državljanske liste je na to suvereno odvrnil, da je tako prav, ker je on proti odpiranju vedno novih in novih korit državnegadenarja, pri katerih se potem napaja korupcija.

Nič novega ni, da Državljansko listo obtožujejo za propad marsikatere ideje. Nič hudega, vse te z veseljem priznamo. Glede na majhnost naše poslanske skupine, smo res učinkovito le blokirali neumnosti, precej težje pa je bilo kaj sprejeti, pa tudi tam smo marsikaj naredili. Recimo ZDIJZ, ki je na koncu odprl podatke o vseh slabih kreditih v bankah, ki smo jih reševali z davkoplačevalskim denarjem. Blokirali smo pa seveda drugi dvig DDVja, pa recimo "zdravstveno reformo", ki je v narekovajih zato, ker prenosu prostovoljnega zavarovanja v obvezno (z dvigom prispevne stopnje) pač ne moremo reči reforma.

V debati z Francem Bogovičem

Z biciklom na Vigred!

Marko Pavlišič
16.05.2014 12:24 (May 16, 2014)

Jutri grem z biciklom, iz Ljubljane v Metliko. Na Vigred. Pridružite se. Več informacij.

Slike mojega bicikla s presenetljivim koncem.

Marko Pavlišič
06.05.2014 14:27 (May 06, 2014)

Delati je treba drugače, ne spreminjati zakonodaje

Marko Pavlišič
06.05.2014 14:21 (May 06, 2014)

Alenka Bratušek je odstopila. V teh mesecih sem jo pa vseeno imel toliko priliko spoznati, da mije bilo jasno, da o tem ni nobenega dvoma. In tudi toliko, da je jasno, da bo delovala maksimalno razumno in ne všečno, in ravno zato bo na koncu izpadlo, da je v bistvu odstopila zaradi pritiska medijev ali opozicije, ki pritiskajo, kot bi bil vsak dan zlata vreden. Kar je najmanj smešno, ker v najboljšem primeru bo trajalo kakšne 4 mesece, da se bo znova sestavila nova vlada.

Prvi del je povezan z ustavnimi določbami okoli iskanja novega mandatarja. Lahko ga predsednik države, lahko ga poslanske skupine, lahko ga skupina poslancev. Kot nam razlagajo pravniki, in v tem so si enotni, je to zapisano z namenom stabilizacije parlamenta in vlade. Očitno so pisci ustave ocenili, da vročekrvnemu narodu ni ravno za dati v roke orodja, s katerim lahko še vročekrven naredi, kar mu je ravno tisti trenutek padlo na glavo. Naj vsaj (parkrat) prespi, preden se odloči.

In v duhu tega, mi je iskanje nekih

Slovenski holdingi

Marko Pavlišič
07.01.2014 15:59 (Jan 07, 2014)

Pred dnevi je bil v Financah objavljen članek Kulturniki oddali ponudbo za Mladinsko knjigo Založbo. Saj se spomnimo. MKZ je prešla v last bank (Abanke, NLB, Hypo,…) po stečaju Zvona 2. Konzorcij bank ima 69% delež. Ob prvi napovedi prodaje, so se med, predvsem kulturniškimi, krogi pojavile ideje, da je MKZ več kot podjetje. Da gre za največjo knjižno založbo in distribucijo, tako rekoč kulturni krvni obtok Slovenije.

In ravno zaradi tega sem vesel te akcije kulturnikov (za kar jih označujejo Finance), ki so ustanovili delniško družbo SKUPAJ ZA KNJIGO upravljanje z naložbami d.d. z 26.000 EUR ustanovnega kapitala. Ta denar seveda ne zadošča za nakup MKZ, zato v družbi načrtujejo dokapitalizacijo. Gre za nekaj popolnoma običajnega v razvitem tržnem kapitalizmu, kjer z dobro idejo zbereš denar in jo realiziraš.

Morda bi pobudniki poleg zbiranja denarja preko javne ponudbe delnic poiskusili še s Kickstarterjem ali vsaj s podobnim modelomskupinskega financiranja.

Srčno upam, da bo ta proje

Dileme o ZBan

Marko Pavlišič
24.12.2013 08:27 (Dec 24, 2013)

V zadnjem času so se pojavile kritike rešitve, ki smo jih sprejeli ob sprejemanju ZBan. Najbolj sporna je seveda določba okoli brisanja imetnikov podrejenih obveznic. Recimo v Financah. Moram priznati, da sem kar nekaj časa razmišljal, ali sploh zapisati ta zapis ali ne. Ampak tisti trenutek, ko svojega mnenja ne bom več pripravljen javno objaviti, obrazložiti, zagovarjati pa tudi pod težo argumentov spremeniti, tisti trenutek nimam v parlamentu kaj več početi.

Osebno nimam popolnoma nobenega problema glasovati kontra predlogom ministrstva ali koaliciji. Nazadnje sem to naredil pri ZDavP. Kjer sem tudi obrazložil svoj glas. Tam sem glasoval proti, zaradi tega, ker menim, da gre dejansko za ustavno sporen zakon. Pri ZBan tega mnenja nisem delil. In sem ga in ga še vedno podpiram.

Ko nekaj časa spremljaš zakonodajni postopek v Državnem zboru vidiš, da je pregovor "dva pravnika, tri mnenja" resničen. Da imata pravna služba vlade in zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pogosto razli

Mojih 5¢ o bančnih miljardah

Marko Pavlišič
15.12.2013 17:46 (Dec 15, 2013)

V četrtek 12ega, namesto v petek 13ega, smo bili deležni predstavitve rezultatov pregleda kakovosti sredstev in stress testov bank. V javnosti se je govorilo predvsem o stress testih, ampak še bolj kot te, je bil pomemben pregled kakovosti sredstev.

Pregled kakovosti sredstev bank namreč odgovori na vprašanje, kako realno so ovrednotena bančna sredstva, krediti, zavarovanja, terjatve. Od tukaj namreč izvira luknja. Če sproti vse vrednotiš tako kot je potrebno, imaš tudi sproti ustezne odpise in temu primerno izgubo. In se ti vse skupaj ne nalaga do nekega trenutka, ko vse skupaj poči in se prikaže luknja v vsem svojem obsegu.

Stress testi pa odgovorijo na vprašanje, kaj se bo z banko zgodilo, če se ekonomsko okolje banke poslabša pod različnimi scenariji. Ko gre recimo kakšen sektor v maloro, ali če pride do ponovnega upada BDPja ipd... In ravno te predpostavke so bile v zadnjem času predvsem aktualne, namreč predpostaviš lahko bolj ali manj apokaliptične scenarije in od tega je pote

Težave s SDH

Marko Pavlišič
07.12.2013 15:47 (Dec 07, 2013)

Zakon o SDH ima sedaj že kar dolgo brado. Sprejet je bil v času Janševe vlade, deležen pa je bil tudi groženjo referendumu, ki pa ga je na koncu ustavno sodišče prepovedalo. Padle so mnoge težke besede. Ob osnovanju nove koalicije je bilo dogovorjeno, da se bo koncept SDH ohranil, s to razliko, da se lastništvo ne bo preneslo na holding. Kar je sicer malce smešno, saj holding nekako pomeni, da gre za podjetje, ki ima v lasti druga podjetja, ampak to so bolj podrobnosti.

Temeljna ideja SDH je, da se centralizira upravljanje državnega premoženja. Ker sedaj so deleži razpršeni po raznih pravnih subjektih države in paradržave, kar močno otežuje predvsem dogovarjanja z morebitnimi kupci, to pa seveda tudi niža ceno.

Predstavljajte si, da prodajate avto, in ga odpeljete na SRV (sejem rabljenih vozil). Mimo pride morebitni kupec, si avto ogleda, opravi skrbni pregled (kot se temu reče v primeru podjetij), odpeljeta se na testno vožnjo. Vse ok. Spogajate se za ceno. Ampak po uporabi vseh pog

Sanacija bančnega sistema

Marko Pavlišič
02.12.2013 16:28 (Dec 02, 2013)

V petek smo najprej na odboru nato pa na seji državnega zbora, sprejeli še novelo zakona o javnih financah, s katero bo vlada malce bolj pripravljena počakala petek 13ega, ko pridejo na dan rezultati stress testov. V bistvu smo sprejeli le to, da lahko vlada, po lastni presoji, poleg 1,2 miljarde predvidene v proračunu porabi še bančne depozite in se dodatno zadolži za cirka miljardo. Pri čemer je tista 1,2 miljarde že všteta v obe drugi številki. Suma sumarum naj bi država banke lahko dokapitalizirala za maksimalno 4,7 miljarde. 3,5 od tega iz depozitov, ki jih je država plasirala v banke preko depozitov, da jim je zagotavljala likvidnost, ker se je tuj kapital takrat začel pospešeno umikat iz slovenskih bank.

S temi depoziti se je v preteklosti rado špekuliralo. Sploh Pahor je pogosto rad jih omenjal, češ, saj nam ne gre slabo, imamo še rezervo. Ja, rezervo. Rezervo, ki je mrtev kapital, ker, če bi tisto potegnil ven, lahko banke kar zaprejo vrata. Ampak konverzija v kapital banke,

O dostopu do informacij javnega značaja

Marko Pavlišič
24.11.2013 09:02 (Nov 24, 2013)

V petek smo imeli v Državnem zboru prvo branje predloga sprememb zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Glavna sprememba se nanaša na širitev zavezancev. Po predlogu zakona naj bi bila razkritju zavezana tudi podjetja v prevladujoči lasti države. V prvem branju je ideja dobila široko podporo, vendar glede na dogajanja, povezana z zakonom o slovenskem državnem holdingu, je vseeno biti bolje malce previden. Nikoli, ampak res nikoli, ne smemo podcenjevati moči tistih, ki so si v mojem nastopu v parlamentu, zaslužili omembo kot zadnji.

Da ne bo kakšnih napačnih interpretacij ali zavajanj. Za zasebna podjetja se ne spreminja NIČ! Razen, da bodo lahko bolj transparentno pogledala, zakaj so sama izpadla iz kakšnega posla pri državnih ali paradržavnih podjetjih.

[youtube KTLaPkOXDIY]



Sam ZDIJZ je bil sicer sprejet pred cirka 10 leti. Sam sem ga prvič uporabil nedolgo za tem, ko sem želel pridobiti strategijo Stanovanjskega sklada, ki je tedaj bila tajen dokument. Bojda oz

Dva dneva politike

Marko Pavlišič
10.11.2013 12:31 (Nov 10, 2013)

Glede na čas, ki sem ju zadnja dva dneva preživel v Državnem zboru, je prav, da kaj o tem tudi zapišem. Sejo odbora za finance in monetarno politiko smo začeli v petek ob 11_00 in jo končali naslednji dan ob 3_30. 16 ur in pol, vmes pa pol ure odmora za kosilo, po prvih dveh urah. Od takrat naprej pa brez odmora. Seveda pa se je petek zame začel s prvim sestankom ob 8_30, potem pa naprej do 3_30. Po kakšnih 3 urah spanja (pot sem pa tja, zajtrk, pa itak ne moreš zaspati, ker imaš glavo polno misli) pa smo nadaljevali v soboto ob 11_00 in zaključili "že" ob 22_00, se pravi smo v soboto imeli "le" 11 ur.

[youtube v_ydnG3OIx0]

Obravnavali smo proračun 2015, davek na nepremičnine, proračun 2014 in zakon o izvrševanju proračunov 2014/2015. Ok, nobeno presenečenje ni, da je večina debate bila "politične". Se pravi bolj kot dejanskemu spreminjanju dokumentov v obravnavi, je bilo izražanje stališča do njih, s tem povezanimi politikami, trenutnemu stanju in seveda političnemu boju. Ampak bi b

Neoliberalka ali socialna liberalka?

Marko Pavlišič
27.10.2013 07:36 (Oct 27, 2013)

 

[caption id="" align="alignright" width="227" caption="Lousewies vd Laan (Photo credit_ Roel Wijnants)"]Lousewies vd Laan[/caption]

Delo je v Sobotni prilogi objavilo odličen intervju z nizozemsko liberalko, političarko prve lige, Lousewies van der Laan. Bila je evropska poslanka, nizozemska poslanka, predsednica njihove socialno liberalne stranke D66 predvsem pa zelo inteligentna in razgledana gospa, s katero se je veselje pogovarjat. Jup, z Lousewies sem se že parkrat srečal in je res izjemna.


Nazadnje, ko smo na srečanju ALDE v Ljubljani govorili o delu v koaliciji. In nam je iz svojih bogatih izkušenj naredila izjemno zanimivo in zabavno, pa ravno zato tudi poučno predavanje. Smo s partnerjem (koalicijskim) v postelji ali poslovnem odnosu? In kaj ona, kot liberalka, meni o tem :-))

Lousewies je po lastni oceni socialna liberalka. In to je tudi po moji oceni. Za moj okus morda celo malce preveč socialna in premalo ekonomska. Glede na to, da imajo na Nizozemskem dve liberalni stranki, je jasno,

Komu se je Damijan prodal?

Marko Pavlišič
07.10.2013 20:50 (Oct 07, 2013)

Morda malce preudaren naslov, ampak glede na to, da gre za odgovor na njegov blog zapis (Se je Virantu zmešalo), je to kar upravičeno. Pa, če se kdo namesto z dejstvi misli ukvarjati z tem, da to pišem le zato, ker je Gregor predsednik stranke v kateri sem, naj se kar. Ne bom mu oporekal, naj se pa vseeno zaveda, da ga vsebina očitno niti ne briga.

Damijan se je obregnil ob Virantovo izjavo_ “Če bodo stresni testi pokazali, da je v bankah nastala bistveno večja finančna luknja, kot so doslej ocenjevali, bo smiselno in najprimerneje, da vlada zaprosi za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, je pred današnjim kolegijem koalicijskih partneric pri premierki Alenki Bratušek ocenil prvak DL Gregor Virant.” (Finance)

Češ, da gre za zelo nevarno izjavo, saj je Gregor minister v vladi in podpredsednik te vlade. Takšna mnenja iz takšnega položaja, pa lahko povzročijo resne dvome v samo stabilnost države, kar ima lahko zelo negativne posledice. Zraven še omenja, da Gregor verjetno ne r

Ne daj se Zoki, ostani ....

Marko Pavlišič
02.10.2013 13:16 (Oct 02, 2013)

Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Zoran Janković se je odločil, da bo kandidiral za predsedniško mesto Pozitivne Slovenije, stranke, ki jo je ustanovil, in uspešno popeljal na volitve. Tisti, ki ga bolje poznajo, in pa politični prostor v Sloveniji, do to vedeli že v naprej. Ostali pa smo se bolj kot ne delali, da ne verjamemo. Ali pa nismo hoteli verjeti. Ampak z realnostjo je že tako, da nas prej ali slej sreča, tako kot nas bodo srečali tudi vsi dolgovi, ki jih kot država vstrajno kopičimo.

In vprašanje je, kako naprej. Kar se mene tiče, je problem nastopil z uradno kandidaturo, se pravi danes, in ne šele s kongresom, ko bodo znani rezultati, kakršni koli že bodo, ne dvomim pa, da bodo v korist Zorana. Seveda nisem vedeževalec, ampak tudi ne rabiš biti, da ne bi vedel, kdo bo dobil podporo v stranki, ki jo je ustanovil, vodil, popeljal na volitve. Ki je zbral okrog sebe svoje ljudi. Kjer si se malce umaknil, ker si računal, da se bo pa kaj dalo pomutiti v ozadju, vendar se j

Oglasi

poslovanja s kriptovalutami se je najlažje lotiti tako, da si preberete nekaj člankov na to temo. najbolje, da začnete povsem na začetku in sicer pri člankih: kako kupiti bitcoin ali druge kriptovalute?

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

vas zanima poslovanje s kriptovalutami, pa ne veste, kako se tega lotiti in kje začeti? potem preberite navodila v članku: kako kupiti bitcoin? tam boste dejansko izvedeli, kaj in kako morate storite, da boste uspešno opravili nakup te kriptovalute. 

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

če vas zanima kako kupiti bitcoin in poslovati z kriptovalutami lahko za nakup bitcoina preberete članek kjer so zadeve malenkost bolj razjasnjene.

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

vas zanima kriptovalute trgovanje? potem si lahko več o tem preberte na povezavi in se sami prepričajte o možnostih poslovanja in dobička. 

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

če bi želeli izvedeti kaj več o kriptovalutah in o tem kako kupiti bitcoin in druge valute si lahko na naši povezavi preberete vse kar vas zanima.

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

v kolikor se zanimate kako kupiti bitcoin kovanec si lahko vse o trgovanju s kriptovalutami preberete na naši povezavi. veliko informacij o delovanju kriptovalut na enem mestu.

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

videonadzorna mini hd ip kamera foscam c1 je namanjši model foscam kamer. slogan te kamere je "majhna in pametna".nadzorna kamera c1 je namenjena za videonadzor, oz. spremljanje dogajanja od kjerkoli in kadarkoli z vašim pametnim telefonom, tabličnim računalnikom ali osebnim računalnikom. nadzorna kamera c1 ima vgrajen tudi mikrofon in zvočnik , tako da lahko tudi slišimo dogajanje na lokaciji, kjer je kamera montirana. ločljivost ip kamere kamere c1 je 720p in je opremljena z objektivom 1.0m slikovnih pik. funcija ezlink  tej ip varnostni kameri omogoča enostavno namestitev v samo 3 korakih (plug & play), enostavo skeniranje qr kode na kameri z pametnim telefonom) posebno infrardeči pir senoz za zaznavanje telesno temperaturo preprečuje lažne alarme. vgrajen ima senzor za samodejni vklop ir led diod za delovanje v dnevnem ali nočnem načinu. http://foscam.si/spletna-trgovina/ip-kamere/cube-kamere/product/74-foscam-c1-mini-ip-nadzorna-kamera

Kategorija: Ostala oprema

Cena: 74.9 €

foscam r2 je 1080p vrtljiva, "plug & play" ip video nadzorna kamera z možnostjo preprostega povezovanja na omrežje s pomočjo pametnega telefona, tako da z foscam aplikacijo preprosto skenirate qr kodo na spodnji strani kamere. visoka kakovost hd 1080p video slike v kombinaciji z izboljšanimi funkcija strojne in programske opreme, kot so h.264 kompresija za gladke prenose videa in manjših velikosti datotek, ter samodejnim ir-cut filtriranjem za natančnost barv. http://foscam.si/spletna-trgovina/ip-kamere/vrtljive-ip-kamere/product/91-ip-nadzorna-kamera-foscam-r2

Kategorija: Dom in Gradnje

Cena: 159 €

foscam fi9901ep (h264 + 4,0 milijona slikovnih pik) je integrirana ip nadzorna kamera  za uporabo na prostem s 6x digitalno povečavo! združuje visoko kakovostno digitalno video kamero z omrežno povezljivostjo in zmogljiv spletni strežnik, ki zagotavlja ostro video sliko  na namizju računalnika, tabličnem računalniku ali pametnem telefonu od kjerkoli v vašem lokalnem omrežju ali preko interneta.  vgrajen ima poe vmesnik, ki ji omnogoča napajanje preko utp omrežnega kabla. video slika visoke kakovosti se prenaša preko lan omrežja s hitrostjo do 30 sličic na sekundo in  uporabljajo h264 tehnologijo strojne kompresije. ločljivost slike je (2560 × 1440) (4m točk). foscam fi9901ep kamera temelji na standardu tcp / ip. vsebuje spletni strežnik, ki podpira internet explorer. kot rezultat tega  je upravljanje in vzdrževanje kamere na preprost način z uporabo omrežja, ki omogočajo daljinsko konfiguracijo, zagon in nadgradnjo strojne programske opreme. foscam fi9901ep se lahko uporabljajo za spremljanje – nadzor na  področjih, kot so nadzor vašega doma, parkirišča, skladišča, pisarne .... http://foscam.si/spletna-trgovina/ip-kamere/bullet-ip-kamere/product/94-foscam-fi9901ep-zunanja-ultra-hd-poe-ip-kamera-1440p

Kategorija: Dom in Gradnje

Cena: 176.9 €

7687.) auschwitz birkenau

Kategorija: Družboslovje

Cena: 19.99 €

7686.) dachau

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

825.) slovar simbolov

Kategorija: Družboslovje

Cena: 49.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj