Objavljeno Jun 06, 2014
Ubogim razklanim Slovencem in tudi tistim, ki si svoje slovenske narodnosti ne zaslužijo
Ponosen Slovenec sem in ljubim svojo lepo domovino.
A sram me je, ker sem zaradi ravnanja jugo/slovenske politike vladajoče elite ožigosan z nečloveškim ravnanjem in dogodki, s kriminalom, eklatantnim kršenjem osnovnih človekovih pravic, celo z umori po naročilu, itd. Vse, kar se je dogajalo in kar se ni, pa bi se moralo, je načrtovala " nikoli sestopljena" nekdanja enopartijska komunistična,
za preproste državljane strah zbujajoča, vladajoča elita.
Državljani smo bili in to smo v policijski državi morali biti, le ubogljive ovce z edino pravico molčanja.
Trpim, obžalujem in obtožujem nečloveške množične poboje bratov sodržavljanov po končanju druge svetovne vojne in obsojam vse, ki še danes, skoraj po 70-tih letih, podpirajo kršenje človekovih pravic mrtvih in odrekajo pravico do njihovega, v civiliziranem svetu, samoumevnega groba v njihovi ljubljeni domovini, za katero so žrtvovali svoja življenja !
Ti nesrečniki niso padli v boju s sovražnikom, padli so že v svobodi, neoboroženi ! od zahrbtnih strelov svojih bratov, zmagovalcev,
ker niso sprejemali revolucije in nasilnega prevzema oblasti.
Tudi ubogi, umorjeni sobrat in sodržavljan, pokojni gospod Ivan Kramberger, dobrotnik iz Negove
kandidat za predsednika republike Slovenije,
se ni zavedal, kako nevarno je bilo svobodno izražati svoje poglede in usmerjati kritiko na
"bogove", ki so odločali o smrti ali življenju. V svojem dobrotljivem srcu ni imel sovraštva, ki še danes razdvaja naš narod,
želel pa nas je opozoriti na brezizhodnost naše skupne domovine, če bo državo vodila ista enopartijska elita in je v tej zvezi večkrat omenil in naslovil kritiko na takratnega predsednika ZK, Milana Kučana.
Žal, se dobri človek ni zavedal, da življenje človeka, čeprav še tako znanega humanista - dobrotnika, kot je bil sam,
pomeni tistim, ki nimajo vesti, manj kot muha, ki se raztrešči na vetrobranskem steklu.
Ko je dobrotnik Ivan še živel, sem ga obiskal v njegovem domu, v gostišču ob negovskem jezeru. Ob mojem prihodu je pestoval malega Iveka in se prijazno začel z menoj pomenkovati. Bolj v šali je med drugim rekel, da bom njegov minister.
Takšen je bil dobri človek iz Negove, dobrotljiv, prijazen, neposreden, želel je vsakemu dobro in bil je pripravljen tudi v politiki narediti kaj dobrega za "lube Slovence", za malega človeka. Na tej kratki, človekoljubni poti,
pa je bil nasilno ustavljen in zahrbtno ubit !
***********************************************
Kdo je njegov resnični morilec, naročnik za njegov zahrbtni umor ?
Da bi sam bolje razumel Ivanov umor, sem se nekega dne odpeljal v Jurovski dol, da bi na licu mesta podoživel tragedijo,
ki se je tam zgodila in katere smrt ni bila nikoli sprejemljivo pojasnjena. Opravil sem tudi krajše poizvedovanje in šel sem do hiše gospoda Petra Rotarja in ocenil razdaljo do mesta umora ter možnost zadetka žrtve z lokacije v omenjeni hiši.
Prišel sem do zaključka, še posebej ob dejstvu, da naj bi bil domnevni morilec v pijanem stanju, da Peter Rotar ni mogel biti morilec, zadeti človeka v množici na takšno razdaljo je zmožen le "poklicni" ostrostrelec. Vprašanje je tudi, ali nudi določena lokacija v omenjeni hiši premočrten pogled na mesto, kjer je govoril, oz. stal umorjeni dobrotnik Ivan Kramberger.
Preseneča tudi podatek, da je baje ustreljenega Ivana odpeljal z osebnim avtom do prve pomoči nek bivši lokalni policist !
**********************************************
Predlog :
Umor dobrotnika Ivana Krambergerja je še vedno zavit v skrivnost in kliče po temeljitem raziskanju in končno po novem sojenju
pravemu morilcu, oziroma naročniku umora.
Pozivam vse pravične, moralne državljane, ki obsojajo nečloveško kršenje človekovih pravic pokojnega Ivana Krambergerja in še posebej človeškemu razumu nerazumljiv njegov umor - zaradi drugačnega mišljenja, da zgoraj podani predlog podprejo.
Janez Rajk, Ljubljana Polje
Jun 06, 2014
