Sanjala sem o malem

mestecu ob morju.

Slikovito mesto katerega

v resnici še nisem videla.

Vse hiše so odprte za obiskovalce.

Raziskujem hišo za hišo.

Koliko ustvarjalnosti.

Vsakdo nekaj ustvarja

in živi svoje življenje.

Opazujem gospoda, ki z

ljubeznijo obdeluje kamen.

Stojim tiho, da ga ne motim.

Navdušena sem s kakšno

nakljonjenostjo domačini

sprejemajo obiskovalce.

Sprejemanje vseh in predvsem

sprejemanje sebe.

To je življenje.

Lepo življenje.

Svobodno, mirno, sproščeno...

Zbudim se.

Včasih se bom v mislih

vrnila v to mestece ob morju.

Obudila občutek, ki sem

ga občutila v sanjah.