Članek
Na J/jupitru živijo orli
Objavljeno Jul 08, 2015

Naslednji sestavek je napisan kot poskus razlage besede "jupiter", v pomenu moške muze. Ker besede za moško muzo preprosto ni ali pa mi je neznana (idol ni enakovredna zamenjava), sem jo nekaj časa iskala

 

(1. ker me je na to opozorila Lara - Hvala, Lara :D

2. že zavoljo moje lastne nuje - "Haaaloo? Kako pa smo lahko ženske za svoje muze v jeziku kar tako prikrajšane???!!!"

3. neke čudne obsedenosti, ki se me polasti, ko me besede "zadanejo")

 

ter tako precej intuitivno našla "jupitra". Kako točno do te besede ne znam razložiti, zadeva je bila precej podobna - pomivaš posodo in poješ backvokale "hitom iz 80." pa te spreleti. Recimo temu filozofski uvid, apriori prepričanje, ki ga radi uporabljajo filozofi, ko jim ni jasno, od kod je prišlo … :) (Hmm … priznam pa, da so pa možne tudi podzavestne mineštre.)

 

Kot se spodobi sem potem veselo pogooglala Jupitra na sto in en možen način, našla kar veliko vzporednic - od rimske mitologije, astroloških razlag, fizikalnih člankov itd. … ter na koncu obstala pri odločitvi - "je sploh važno?" Kot zmeraj se mi tukaj rado zatakne … zato je tale zadeva, ki je skrčena na wikipedijske citate (tudi Wikipedia je precej poetična zadeva!), samo moj pogled na "jupitra", za katerega pa upam, da se še bo dopolnil. … Ali pa tudi ne - še zmeraj kolebam, koliko je sploh smiselno razlagati nekaj tako subjektivno dojetega, kot je muza.

 

Pa še Dejanov izsledek:

"Jupiter lives forever " v latinščini dobesedno pomeni "love lives forever".

:)

 

 

"Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja. Nekateri so opisali, da Osončje sestavljajo Sonce, Jupiter in razporejene razbitine."

 

Ime je dobil po rimskem bogu Jupitru, ki je ustreznica grškemu Zevsu - torej vrhovni bog, ki skrbi za red in pravico.

Bog neba.

 

Na nebu obstaja zvezda, ki ne migota. Najdeš jo po naključju. (Iskala sem zvezdne karte in našla le liste papirja. Papir zgori.) Jupiter oddaja medlo svetlobo in je zmeraj na robu okna, tako da moraš stegniti vrat in se opirati na komolec, dokler te ne začne boleti. Nekaj časa moraš vztrajati, da ti pokaže, kaj zmore. Sveti skozi oči. Skozi nos in usta in prste do … nečesa. Se zamakneš in obstojiš v čudnem položaju zmedenega ptiča, ki ga je zajel vihar. Jupiter ne greje. Žarči te in brezkompromisno obrne okoli. Najdeš ključe, najdeš dnevnike iz petega razreda in razglednico, ki je nisi nikoli poslala. Razdrobi. Razkosa. Pretrese. In ne sestavljaš nazaj niti se ne upiraš, ker ne daje ognja, ki bi misli spremenil v prah. Daje svetlobo in nujo, da moraš …

 

"Ta plinski velikan je 2,5-krat masivnejši kot vsi planeti skupaj, čeprav ima samo 1/1047 Sončeve mase. Ker ima Jupiter tako veliko maso, leži masno središče Jupitra in Sonca nad Sončevo površino /…/ Mnogi so ga označili kot »neuspešno zvezdo«, čeprav bi bila ta primerjava sorodna označitvi asteroida kot »neuspešne Zemlje«. /…/ Jupiter bi moral imeti sedemkrat večjo maso, da bi postal zvezda."

 

… da moraš … Zvezde, ki ne svetijo in so premajhne in prevelike ter pokrite s kopreno skrivnosti. Zvezde, ki ugasnejo in se raztreščijo. Veliki pok, novo vesolje in revolucija. Jupiter ni revolucija. Ni pok. Ni ekplozija. Jupiter je (-)lucija, je luč z neskončno oddaljenostjo od Sonca. Sedemkrat ponovljen postane stvarjenje sveta. Sedemkrat ponovljen postane ogenj, postane rdeč rob na obzorju in nosilec noči. Jupiter ni izbruh, je nenehen vihar.

 

"Jupiter je v glavnem sestavljen iz dokaj majhnega skalnatega jedra, ki ga obdaja kovinski vodik, njega obdaja tekoči vodik, vse skupaj pa plinski vodik. /…/ Poleg tega se oblaki, na različnih širinah vrtijo v nasprotni smeri. Vzajemno delovanje teh nasprotujočih se krožnih vzorcev povzroča navihte in vrtinčenja (turbulence). Hitrost vetra je velikokrat 600 km/h."

 

  je nenehen vihar … Jupiter je zgrajen kot hiša na drevesu. V veliki meri odvisen od oblike drevesa, lep zaradi desk, ki se tej obliki prilegajo. Ni zvezda in ni zemlja. Ni življenja, a so oblaki in obroči. Kroži okoli samega sebe, se ogleduje in nosi drugim na ogled. Gradi mostove. Ker vsaka hiša na drevesu potrebuje most, če želi kam priti. Ali samo obstati. Jupiter se giblje v nasprotju s samim seboj. Je beseda, ki obstaja, tudi če se bere vztratno. Nenehno prisotno podiranje časa in prostora.

 

"Jupiter je za opazovalca z Zemlje ob opoziciji četrto najsvetlejše nebesno telo na nebu za Soncem, Luno, in Venero. /…/

Jupiter je znan že iz pradavnine. Galilejevo odkritje leta 1610 Jupitrovih štirih velikih lun: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto."

 

… podiranje časa in prostora … Na Jupitru živijo orli, ki nosijo na-vdih. Vdih na eno sapo. Izdih in okus morja. Jupiter ima ljubezni, lune, ki krožijo in se ne naveličajo in so tam. Jupiter so njihove besede, kriki in molk.

Biti in se izprazniti in narasti in nakipeti in se razdrobiti.