Članek
Kontra-verzno
Objavljeno Apr 09, 2015

Sem Helena, študentka filozofije in slovenščine, lahko sem naključnež, ki ga srečaš na ulici, ne da bi ga srečal za res. Nimam pojma o zarotah v Ameriki, cenah nafte, religioznih vprašanjih šiitov in sunitov ter vsakodnevnih umorih bogov. Ne spoznam se na uradne kritike socializma, komunizma, kapitalizma in ostalih trenutno priljubljenih - izmov. Ne vem veliko o številkah, ki pričajo o letnem onesnaževanju, ne vem točno, kaj vse je krivo, da se led na Grenladiji topi. In ne poznam natančnih posledic svojih vsakodnevnih "tako spornih"  dejanj. Tako na kratko - očitno nimam več pojma o "velikih svetovnih problemih" kot katerikoli drug navaden državljan. Vem nekaj o razvoju slovenkega knjižnega jezika, nekaj o posebnostih v sklanjatvah, nekaj o Hobbsovem Leviathanu in počelih in bistvu pri Akvinskem.

Torej nekaj … česar širše publike pač ne zanima. Nekaj, kar je neuporabno, nekaj, kar mi v življenju pomaga toliko kot vse prebrane knjige iz zbirke Pesem ledu in ognja. Očitno sem brezupen primerek "intelektualca", ki ga lahko mirno spregledate.

Znam pa še nekaj … postavljati vprašanja. Znam vprašati zakaj in znam poslušati in se učiti. Najhujše od vsega: mislim, da sem zaradi te zmožnosti spoštovanja drugih mnenj (ki so po moji presoji tega vredna), manj neumna od večine ljudi. Da, mislim, da obstajajo manj in bolj neumni ljudje na tem svetu in da vsa mnenja niso enakovredna. Torej, da so nekatera vrednejša od ostalih. Zavedam se, da je to v svetu, ki navidezno teži k enakopravnosti ali celo enakosti, grozno, nesprejemljivo, kontra-verzno trditi. Zdi se, da moraš sprejeti dejstvo, da je očitno v tem svetu vse relativno, vse enako pravilno in potemtakem tudi mnenje izobraženca na nekem področju enakovredno kot mnenje laika. Samomorilsko je, da to objavljam na blogu, ki temelji na enakovrednoti mnenj. Seveda ne pravim, da bi morali ljudem onemogočati izražanje mnenja na področju, kjer niso strokovnjaki (saj to ravnokar počnem tudi jaz, kajne? In že zaradi tega me lahko gladko prezrete), ampak iz tega, da lahko vsak izrazi svoje mnenje, še ne sledi, da je njegovo mnenje enakovredno tistemu, ki področje bolj pozna. Saj tudi soseda, ki napoveduje vreme s pogledom v nebo in z napovedjo večkrat zgreši kot zadane, ne jemljemo enako resno kot metereologa (tukaj predpostavimo, da so podatki meteorologa večkrat pravilni). Ampak tako dojemanje se ustavi pri vsesvetovnih problemih, kjer postaja vse manj jasno, kdo je tukaj "strokovnjak". Tukaj smo namreč vpleteni čisto vsi in naenkrat se znajdemo sredi množice mnenj, o reševanju globalnega segrevanja, pokvarjanosti kapitalizma, temeljih vere … katera bi morali vzeti vsa kot enakovredna. Kot sem povedala - nisem strokovnjak na teh področjih in zato z lahkoto priznavam, da je moje mnenje o stanju v Iraku (četudi je izpeljano iz zanesljivih djestev), veliko manj zanesljivo od tistega, ki dejavno raziskuje in preučuje tako stanje že veliko dlje časa (v to raziskovanje po mojem mnenju ni vključeno spremljanje medijev, ker so mediji zelo nezanesljiv vir informacij).

Ja, tako lahko pridemo do elitizma - mogoče, zelo verjetno - do katerega čutimo instiktivni odpor, saj bi morali priznati, da ima nekdo bolj "prav" od nas. Ampak če tega ne storimo, se znajdemo v zmešnjavi, kjer vsi govorimo drug čez drugega, ni pa nikogar, ki bi vse skupaj smiselno sestavil v celoto. Celoto, ki bi mogoče bila celo bližje rešitvam (če kaj takega, kot je rešitev, sploh obstaja, seveda).