Članek
Haluciniram lune
Objavljeno Mar 15, 2015

Živjo

 

Sem opazila, da me bereš, ali nekaj takega … podobnega.

Se sprašujem, zakaj. Nič nimam proti, sploh ne, zato sem baje tukaj. Samo tako pač … včasih me zanimajo čudne reči.

Po definiciji si bralec. Torej tisti, ki bere. Po navadi se bere z razlogom. Ne, nikoli se ne bere (zares) zgolj iz dolgočasja. Tudi če imaš preveč časa, se moraš prej ali slej odločiti, kateri gumb boš pritisnil.

 

No, tukaj sva. Ne morem te vprašati, kako si. Zdelo bi se nenavadno … tako, preveč intimno za nekaj vrstic neznanke. Tega se ne počne. Mogoče me bodo obtožili za pedofilko (ali ima ta beseda sploh žensko različico?) družbenih omrežji. Si predstavljaš? Neka butasta Helena nadleguje neznance z intimnimi vprašanji.

Pa ja … to je samo dokaz padca vrednot v 21. stoletju in kapitalizem in globalizacija in McDonald's. Pa ja … to je vse skupaj samo eno sranje. Za splaknit v kanalizacijo.

 

Se bi splaknila, če bi se lahko. A se ljudje z dostojanstvom baje ne smemo. Tako pač je. Vrednote, saj razumeš.

No, kje sva ostala? Saj res … si še tukaj? Mislim, zares? Ali samo šteješ vrstice (ne vem, mogoče si kak blaznež, ki išče številsko simboliko v blog zapisih, kaj pa vem …)?

 

Torej, kako to, da si tukaj? Me to zanima že od kar sem prišla sem, pa nihče ne pozna odgovora.

Sem se potem vprašala, zakaj sem jaz tukaj. (A veš … poglabljanje vase in to in ono.) In tam notri ni bilo ničesar, razen nekaj stare krame, ki sem jo prelagala iz kupčka na kupček.

Sem obtičala za nekaj časa. Ker logično sledi, da, če ne ne vem, zakaj sem tukaj, potem tudi ne vem, zakaj bi še bila vnaprej. No, tam nekje je potem neka zanka in ovinek, ampak to je že zastranitev …

 

Potem pa je še ena zadeva. Taka … delikatna. Ker … kaj sploh pričakuješ od mene? A se po navadi od ljudi pričakuje samo, da so takšni, kakršni so? Neee … kdo pri zdravi pameti pa bi to čisto resno trdil? Vsi pričakujemo od drugih, da bomo imeli od njih neke koristi. Pa čeprav bo to samo opazovanje, kako se premikajo. Se eni premikajo lepše od drugih, zato se kot sateliti vrtimo okoli njih.

Sem planet? Sem neumen planet, ki ne vidi svojih lun? Ali pa jih celo halucinira?

Mah … ni me treba poslušati. Je samo prekladanje. Premikanje majhnih deščic sem in tja … Pa to že veš, če sva se že kdaj srečala.

Kakorkoli, lepo te je bilo spoznati. Upam-da-nisem-bila-prenadležna in ostale neumnosti, se-slišiva-drugič itd. itd. itd.

(Ne smem pretiravati, saj veš … "pedofilka".)

 

In ej, oglasi se kaj. :)