Geza Grabar

Dopisništvo za severovzhodno Slovenijo

Prijatelji (14)
Marinka Marinčič Jevnikar
Dragica Heric
Kmečki Glas
Alenka Naglič
Ziliute88edita Edita
Vlasta Kunej
Barbara Remec
Kristijan Hrastar
NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Božična Prlekija
V Pomurju trije novi defibrilatorji
Novi distribucijski center Zelena točka
6. Saatbau Akademija
Ekumenski blagoslov LUŠTnih jaslic
Reka Mura, vez pomurske prihodnosti
Milan Unuk je komentiral
Nobena skrajnost ni dobra; tudi pri letinah v kmetijstvu ne
Dan odprtih vrat Agromehanike Kranj
Naša prašičereja tone vse nižje
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
December 2018
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Ekumenski blagoslov LUŠTnih jaslic

Geza Grabar
13.12.2018 21:46 (pred 2 dnevi)

Na LUŠTni domačiji podjetja Paradajz v Renkovcih v občini Turnišče v Prekmurju so se letos prvič odločili, da v predprazničnem času postavijo posebne jaslice iz paradižnika. Skupaj s profesoricama in dijakinjama Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja so ustvarili nenavadno kompozicijo, ki bo na ogled do konca leta.

Paradižnikove jaslice sta predvčerajšnjim blagoslovila murskosoboški škof msgr. dr. Petra Štumpfa in Geza Filo, škof Evangeličanske cerkve v Republiki Sloveniji.

Kot so sporočili iz družbe Paradajz, si lahko do konca leta ob jaslicah ljubitelji paradižnika in vrtičkarstva v letos odprtem demonstracijskem rastlinjaku ogledajo tudi vzgojo paradižnika LUŠT in se spoznajo s 100 različnimi sortami paradižnika. Ogledi po demonstracijskem rastlinjaku so strokovno vodeni, zaključijo pa se z degustacijo različnih sort paradižnikov LUŠT.

6. Saatbau Akademija

Geza Grabar
12.12.2018 21:52 (pred 3 dnevi)

Saatbau Slovenija, ki je hčerinsko podjetje avstrijske semenske hiše Saatbau iz Linza, je včeraj in danes pripravilo svoji tradicionalni strokovni delavnici. Lokaciji sta bili enaki kot lani – Domžale za Dolenjsko, Osrednjo Slovenijo in Gorenjsko ter Nemčavci pri Murski Soboti za SV Slovenijo.

Ker so bili letos ugodni vremenski pogoji za pozne poljščine, se za razliko prejšnjih let tematsko delavnici nista razlikovali: v njenem I. sklopu so namreč izkušnje iz neposredne kmetijske pridelave  predstavili kmetje iz Avstrije s področij krmnih dosevkov, dognojevanja koruze in skladiščenja zrnja; v II. sklopu pa je bilo govora o novih tehnologijah oziroma o t.i. preciznem kmetijstvu, ki je vedno bolj na pohodu.

Moto tega semenarja, ki pridobiva tudi na našem trgu vse večji delež, je namreč: semena ne le prodati, pač pa tudi deliti preizkušene izkušnje pri uvajanju novih  tehnologij, kako priti do rekordnih pridelkov.

Poleg tradicionalne razglasitve letnih zmagovalcev med poskusniki in drugi

Novi distribucijski center Zelena točka

Geza Grabar
11.12.2018 21:20 (pred 4 dnevi)

Skupina Vrtovi panonski je danes na Industrijski ulici v Murski Soboti odprla novi distribucijski center. Doslej so ga imeli v prostorih Pomurskega tehnološkega parka, vendar so v nekaj letih svojega uspešnega delovanja prerasli te okvire, zato so morali poiskati novo in večjo lokacijo.

Skupaj 480 m2 bo namenjenih tako lokalnim pridelovalcem sveže zelenjave, kakor tudi kupcem. V okviru skupine blizu 60 pridelovalcev letno zanje pridela okrog 500 ton različne zelenjave, poslovno pa Vrtovi panonski sodelujejo z okrog sto poslovnimi partnerji. Distribucijski center je v prvi vrsti namenjen oskrbi na debelo z zelenjavo Pomurja, namenjen pa je tudi maloprodaji.  

Ob tej priložnosti je bil predstavljen tudi evropski projekt promocije ptujskega lüka, ki ima nacionalno in evropsko zaščiteno geografsko označbo. Čebulo, pridelano na Ptujskem polju bo prav tako mogoče dobiti v tem distribucijskem centru.

V Pomurju trije novi defibrilatorji

Geza Grabar
10.12.2018 21:45 (pred 5 dnevi)

V Sloveniji vsak dan srčni zastoj doživijo štirje ljudje. V želji povečati možnosti preživetja prebivalcev in obiskovalcev Prekmurja ob zastoju srca,  je murskosoboška območna enota Zavarovalnice Triglav med skoraj 30 dobrodelnimi projekti s svojim znatnim deležem podprla tudi nakup treh defibrilatorjev. Z njimi so opremili  pročelji gasilskih domov dveh prostovoljnih gasilskih društev, in sicer v Kraščih (občina Gornji Petrovci) v Prekmurju in na Pristavi (občina Ljutomer) v Prlekiji. Defibrilator oz. AED naprava je nameščena tudi na vidnem mestu v podjetju Paradajz v Renkovcih, ki ga obišče tudi veliko turistov.  

 

Božična Prlekija

Geza Grabar
09.12.2018 16:42 (pred 6 dnevi)

 

Trije organizatorji, ki so že pred nekaj leti združili moči in se med seboj v smislu obogatitve praznične turistične ponudbe v prirejanju prazničnih prireditev, povezali – Zavod Marianum iz Veržeja, Turistično narodopisno društvo Razkrižje in društva z vaščani iz Banovcev, so ostali zvesti tradiciji. Tudi v letošnjem decembru namreč pripravljajo pester nabor prireditev. Že lani se jim je z razstavo medenih hišk v svojem čebelarskem muzeju pridružilo še čebelarstvo Tigeli iz Veržeja. Letos bodo hiške na ogled od jutri, 10. decembra pa vse do 6. januarja prihodnjega leta.

Razstava slovenskih jaslic, otroških in jaslic iz krep papirja v Centru DUO  Veržej je odprta že od 7. decembra in bo ob koncih tedna na ogled vse do 2. februarja prihodnjega leta (okoli božiča in novega leta vsak dan). Prihodnji petek, 14. decembra, se bodo Banovci spremenili v praznično  božično  vas, ko se bodo tam in pred tamkajšnjimi termami zvrstile številne spremljevalne prireditve; v živo odigrana predstav

Reka Mura, vez pomurske prihodnosti

Geza Grabar
04.12.2018 23:02 (Dec 04, 2018)

V salonu Murska republika v hotelu Zvezda v Murski Soboti sta danes Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Društvo Alpe Adria Green, Mednarodna nevladna organizacij za varstvo okolja in narave (AAG) pripravila zanimivi in zaradi vse bolj očitnih podnebnih sprememb aktualni posvet na temo možnostih izrabe vode reke Mure za namakanje in vodo oskrbo v pomurski ravnici.

Predstavljana so bila nekatere strokovna dejstva neizogibnih klimatskih sprememb, govorili so o morfologiji reke Mure skozi različna časovna obdobja, začenši z letom 1678, predstavljena je bila tudi zanimiva 53,77 kilometrov dolga namakalna struga Mura-Mokoš-Dobel-Črnec-Ledava-Krka-Mura. V večini gre za že obstoječe struge, ki jih bo potrebno povezati in poglobiti. Voda iz nje omogoča kar 7 tisoč hektarjev namakalnih površin.  

Pred polemično razpravo s strani nevladnih predstavnikov nevladnih okoljevarstvenih organizacij za zaščito reke Mure, ki so prepričani, da je vse to ena od poti za prepričevanje jav

Dan odprtih vrat Agromehanike Kranj

Geza Grabar
02.12.2018 21:25 (Dec 02, 2018)

Včeraj je na sedežu podjetja v Hrastju pri Kranju in v vseh treh njihovih poslovnih enotah – v Murski Soboti, Mariboru in Brežicah, potekala njihova tradicionalna promocijska prireditev.

Na vseh štirih lokacijah, ki so tudi Agromehanikini poslovno-servisni centri, je bilo zelo pestro. Tokrat je bilo največ poudarka predstavitvi novosti iz njihovega proizvodnega programa – škropilni tehniki in traktorjev AGT. Seveda so bile obiskovalcem predstavljeni tudi drugi izdelki iz njihovega prodajnega programa proizvajalcev Antonio Carraro, Deutz Fahr, Pronar, ER.MO., Orizzonti, INO, Krpan, Agros, Ilmer in drugih.

Obiskali smo  njihov center v Murski Soboti.

Shojene poti

Geza Grabar
01.12.2018 22:01 (Dec 01, 2018)

Literarna sekcija pri Društvu upokojencev Murska Sobota že poldrugo desetletje izdaja zbornik svojih članov kot ljubiteljskih piscev in slikarjev. Letos je tako ob sofinanciranju MO Murska Sobota in vsestranski pomoči pisateljice, sicer njihove članice, Karoline Kolmanič, ki je spet opravila izbor besedil, jih uredila in lektorirala, izšla že 14. številka. Spet je zajetna, saj obsega 160 strani knjižnega formata.    Prispevke v prozi in poeziji je prispevalo 19 avtorjev; odraslim pa so se tudi  letos s svojimi deli pridružili osnovnošolci z OŠ II in OŠ III Murska Sobota, ki z društvom na več področjih dobro sodelujejo. Kot je to že v navadi, so zbornik s kar 12 svojimi slikami spet popestrili člani Likovne sekcije Mozaik, ki prav tako delujejo v okviru murskosoboškega društva upokojencev.

Kot je v uvodu zapisala Kolmaničeva, z objavo del z literati v zrelih letih »… obujamo svoja čustva za sonca in sence in jih zapišemo, da jih ne pokoplje čas.«

Predstavitev zbornika  je bila v njih

Peter Pribožič: Ko več ne bomo imeli svojega, nas bo udarilo po žepu

Geza Grabar
30.11.2018 21:00 (Nov 30, 2018)

Specialist za prašičerejo, ki je na KGZ Ptuj obenem tudi vodja v okviru tega zavoda delujoče Javne službe za kmetijsko svetovanje, je kritičen do odnosa mesarjev, trgovcev in ne nazadnje tudi države do prašičereje kot druge najpomembnejše panoge v živinoreji.

Kot pravi, zaradi nizkih odkupnih cen, ki tačas znašajo za standardno, 56-odstotno mesnatost  vsega 1,37 €/kg tople polovice kar znese približno 1,1 €/kg žive teže, slovenska prašičereja zgublja še tisti interes rejcev, ki še vztrajajo v panogi.  »Ob dobrem pridelku koruze bi bilo pričakovano, da bi vzredili nekaj več prašičev in z dodano vrednostjo tudi dosegli ekonomski učinek reje. Vendar se  žal dogaja ravno nasprotno, da tu ne dosegamo ekonomskega učinka in ravno obratno izgubljamo.« Ali je res rešitev našega kmetijstva, da se gremo v slovenskem kmetijstvu samo še pridelave surovin ( koruze) in to prodamo na trgu ali porabimo v energetske namene,? se sprašuje. Od septembra smo začeli s shemo Izbrana kakovost Slovenija tudi z

Naša prašičereja tone vse nižje

Geza Grabar
28.11.2018 20:38 (Nov 28, 2018)

Kot je v navadi ob koncih leta, zakol z odkupnimi cenami prašičev v Sloveniji strmoglavijo, naši rejci pa domačim klavnicam ne morejo prodati svojih spitanih živali.

Že podatki iz meseca septembra, ki so dostopni kot najbolj sveži, so nakazovali skrb zbujajoče podatke. Kot poroča uradna statistika, so tisti mesec zaklali 18.253 živali ali kar za 9 % manj prašičev, kar v številkah čez palec pomeni dva tisoč prašičev manj, kakor mesec pred tem. S tem je bila manjša tudi masa trupov zaklanih prašičev (za 11 % ali za okoli 192 tisoč kg prašičjega mesa manj). Te številke pa ne povedo dovolj, saj vsi zaklani prašiči niso bili slovenski. Kar 674 naj bi jih bilo iz uvoza, in sicer iz Avstrije in Hrvaške. Številke v oktobru, novembru in zlasti ta mesec so oziroma bodo veliko poraznejše, sicer se rejci ne bi srečevali s preraščanjem svojih živali, primernih za zakol.  

Čeprav so v slovenskih klavnicah v septembru 2018 na skupni ravni (na račun kar 17 % ali tisoč govedi več) pridobili približno

Ocean orhidej je odprl svoja vrata

Geza Grabar
26.11.2018 21:28 (Nov 26, 2018)

Podjetje Ocean Orchids iz Dobrovnika, ki velja z letno vzgojo dva milijona orhidej za največjega gojitelja teh rož v Srednji in Jugovzhodni Evropi, je konec minulega tedna spet na široko odprl vrata za obiskovalce in tridnevno prireditev naslovil s Festivalom orhidej. Med drugim so se lahko obiskovalci v sodobnem rastlinjaku podrobno seznanili z njihovo vzgojo ter dobili ideje za praznično okrasitev domov in za druge dekoracije skorajšnjih božično-novoletnih praznikov.

V osrednjem dogodku v soboto so v okviru projekta GardEN, katerega namen je vzpostavitev čezmejne turistične mreže, regije drobnih čudežev z razvijanjem ponudbe zunaj turističnih središč, potekale tudi kulinarične, ustvarjalne in dekorativne delavnice z bogatim kulturnim programom. Ob podjetju gostitelju je ta dan dogodek organiziral tudi Turistično-informacijski center (TIC) Moravske Toplice.

Goran in Danijela sta se odločila za predelavo mleka na domu

Geza Grabar
22.11.2018 22:04 (Nov 22, 2018)

Konec leta 2015 mladi prevzemnik Goran Šukar iz Bodoncev na Goričkem se je s partnerico pred dvema letoma uspešno prijavil na razpis za dopolnilno dejavnost za kmetiji predelave mleka. Čeprav je za pripravo dokumentacije minilo več časa, kakor samo novogradnjo 80 m2 velikega objekta, so letos poleti že začeli s poskusno proizvodnjo, konec avgusta pa so objekt tudi uradno predali namenu.

Tačas izdelujejo en navadni in pet vrst sadnih jogurtov, sir za žar ob klasičnem še v dveh okusih, skuto ter kot zadnjo novost dva različna okusa grškega jogurta. Vsi njihovi izdelki, ki so jih kupci na domu, tržnicah in v nekaterih javnih zavodih, kamor se počasi tudi prebijajo, zelo dobro sprejeli,  so polnomastni. Mlečne izdelke izdelujejo iz mleka krav, ki jih redijo. Trenutno jih je v hlevu 33. Začeli so z mesečno predelavo okrog tisoč litrov, skupaj okrog  200 tisoč litrov pa prodajo Mlekarski zadrugi Ptuj, ki je že pred leti prevzela Pomursko mlekarsko zadrugo. Načrtov imajo še veliko.

 Več v

Prehrana, gibanje in zdravje

Geza Grabar
21.11.2018 22:57 (Nov 21, 2018)

V Raziskovalno izobraževalnem središču (RIS) Dvorec Rakičan se je danes začela tridnevna mednarodna znanstvena konferenca Prehrana, gibanje in zdravje. Na 9. interdisciplinarnem strokovnem dogodku bo več kot stotim domačim in tujim slušateljem predstavljenih kar 144 prispevkov strokovnjakov in znanstvenikov iz v naslovu omenjenih tem. Ti so v veliki večini domači, so prihajajo pa se še Avstrije in Španije ter prvič tudi iz Rusije in celo Kitajske.

Namen konference je predstavitev znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih dosežkov ter primerov dobrih praks.

Sončnice z najboljšo bujto repo

Geza Grabar
20.11.2018 22:37 (Nov 20, 2018)

V  okviru letos že 9. festivala te izvirne prekmurske enolončnice, ki ga tradicionalno pripravlja družba Hotel Diana,  se je tekmovanja v kuhanju te enolončnice v kotličku na odprtem ognju udeležilo 12 ekip. Prepričljivo so zmagale kmetice s Tišine oziroma članice Društva žena in deklet občine Tišina Sončnica.

V ekipi sta kuhale Mimica Sedonja in Ivanka Kovač.

Sladkor bo manj sladek

Geza Grabar
19.11.2018 20:54 (Nov 19, 2018)

Po natančnih podatkih mag. Vlada Hunjadija, strokovnega tajnika specializirane zadruge Kristal Kooperativa iz Ormoža, ki je  bila tudi letos organizator pridelave sladkorne pese za hrvaško tovarno Viro iz Virovitice, so prve analize o letošnji letini znane: količinsko naj bi bil hektarski pridelek nekoliko večji kot lani in presega 60 ton (lani 59,46 t), kar zadeva sladkorno stopnjo pa je ta nekoliko nižja od lanske. Tedaj je v povprečju znašala 15,21 %. Kot pravi, povprečje ne bo preseglo 15 %.

Poglavitni razlog za to je dolgo sušno obdobje, ki se je začelo sredi žetve in je trajalo vse do njenega spravila.

Podrobnejši podatki o količinskemu in kakovostnemu pridelku sladkorne pese v eni od prihodnjih številk.

Rejske programe lahko posamezne PRO imajo ali pa tudi ne

Geza Grabar
18.11.2018 21:13 (Nov 18, 2018)

Na nedavnem posvetu o prehrani domačih živali, Zadravčevih-Erjavčevih dnevih v Radencih, je o novostih na področju rejskega programa oziroma rejskih organizacij spregovoril Andrej Šalika, na kmetijskem ministrstvu iz skupine, ki se ukvarja z zootehnično in živinorejsko zakonodajo. Šalika je namreč  govoril o Uredbi o izvajanju uredbe EU o reji živali, ki je dve leti po objavi tudi pri nas stopila v veljavo 1. novembra letos. Med drugim prinaša vrsto novosti, ki se nanašajo na  rejske organizacije. Pohvalil je velik odziv naših priznanih rejskih organizacij (PRO) kot v skladu z novo zakonodajo pripravljavcev sprememb naših rejskih programov in priznal dvotirnost evropske uredbe z našim Zakonom o živinoreji. Na  nekaterih področjih sta si celo v koliziji. Priznal je, da so rejske programe  z namenom širitve svoje dejavnosti k nam že dobili kar iz nekaj drugih držav.

Čeprav so od naših pasemskih PRO že dobili nekaj rejskih programov (za lipicanca, cikasto govedo, krškopoljskega prašiča i

Leopoldov sejem

Geza Grabar
17.11.2018 22:34 (Nov 17, 2018)

Na dan, ko goduje sv. Leopold, torej 15. novembra, je bila tudi letos Gornja Radgona v znamenju tradicionalnega Leopoldovega sejma. Gre za enega od najstarejših sejmov na Slovenskem, saj ga v mestu ob Muri po nekaterih podatkih z  redkimi izjemami (kuge, vojne,…) prirejajo vse od leta 1700.

Ko sta se po prvi svetovni vojni mesti razdelili in pripadata dvema državama – Gornja Radgona Sloveniji in Bad Radkersburg Avstriji, sejmi potekajo na obeh straneh Mure. Letošnji sejem bo mnogim razstavljavcem, prodajalcem in obiskovalcem gotovo ostal v lepem spominu, predvsem zaradi lepega in sončnega jesenskega vremena ter tudi dobre prodaje. Tudi obisk je bil soliden. Kot na večini sejmov, so prevladovali prodajalci suhe robe in suhega sadja; najbolj pa so šle tudi tu v prodajo kuhane klobase in mlada žlahtna kapljica.

 

 

Tudi oljnice letos dobro obrodile, a so se njene površine letos občutno zmanjšale

Geza Grabar
16.11.2018 22:01 (Nov 16, 2018)

Kot smo že poročali, je letos za našimi pridelovalci poznih posevkov zelo ugodna letina. To velja tudi za pridelovalce oljnic, predvsem buč.

Tako je po napovedih državne statistike najboljši povprečni hektarski pridelek bil pri sončnicah, saj naj bi bil za skoraj 50 % večji kot lani (2,6 tone na hektar) in za 22 % večji od desetletnega povprečja. Skupni pridelek sončnic naj bi tako tehtal 755 ton. 
Površine, posejane z oljnimi bučami, je bila letos skoraj za petino (18 %) manjša od lanske, kljub temu pa naj bi  pridelovalci letos pospravili količinsko približno enak pridelek bučnega zrnja kot lani (2.482 ton).  Povprečni hektarski pridelek naj bi namreč letos znašal 0,7 tone na hektar, kar je 21 % več od lanske letine, ki je bila ena slabših. 
Soji je bilo letos namenjenih nekaj več kot 1.700 hektarjev, kar je glede na lani 40-odstotno zmanjšanje ali v hektarjih kar 1.164  manj. Zato naj bi jo kljub dobri letini količinsko pridelali manj. Povprečni pridelek sojinega zrnja naj bi namre

27. na ogled postavili stare sorte jabolk in hrušk

Geza Grabar
15.11.2018 21:35 (Nov 15, 2018)

Čeprav je po Sloveniji že veliko razstav starih sort pri nas najbolj razširjenih sadnih vrst – jabolk in hrušk, so bili v Sadjarskem društvu (SD) Pomurja med prvimi, ki so jih začeli pripravljati že pred skoraj tremi desetletji. Najprej so s to nenavadno izložbo začeli v hotelu Diana v Murski Soboti, potem v prostorih sedanje Biotehniške šole Rakičan, dve zadnji desetletji pa je prizorišče vselej enako – turistična kmetija Smodiš v Otovcih.

Kot nam je pojasnil predsednik društva Vlado Smodiš, ki je bil tudi pobudnik in ustanovni član društva, ki je letos staro  toliko, kot razstava, so si lahko obiskovalci na letošnji razstavi ogledali rekordnih, 62 starih sort jabolk in 14 starih sort hrušk. Da je temu tako, gre pripisati, pravi Smodiš, letos zares ugodni letini, ki je po dveh letih praktično popolnega izpada zaradi pozebe, prizanesla tudi sadjarjem. Čeprav so travniški sadovnjaki starih sadnih vrst manj občutljivi na vse vremenske ekstreme, je bilo sadja vseh vrst in sort letos za

Milan Unuk je komentiral

Geza Grabar
14.11.2018 12:24 (Nov 14, 2018)

Predsednik OE KZG Ptuj in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije je na nedavno izjavo ministrice za kmetijstvo dr. Aleksandre Pivec glede ključne vloge kmetijskih gospodarskih družb pri prehranski samooskrbi države, povedal nekaj pikrih.

Kaj, si lahko preberete v današnjem Kmečkem glasu.

 

Oglasi

7450.) živalstvo slovenije

Kategorija: Družboslovje

Cena: 39.99 €

7603.) filmski almanah 95 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7159.)  filmski almanah 98 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15.99 €

6396.) zbogom sramežljivost - jean ann stevens

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

2063.) novi ogledi in pogledi - aleš breger

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1524.) sodobni ples v sloveniji - uršula teržan

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

992.) steze smučišča in skale - marijan lipovšek

Kategorija: Družboslovje

Cena: 15 €

7466.) leto potopa mojstrovina in oporoka vizionarke - margaret atwood

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 9.99 €

6821.) tri miške klepetulje - mira voglar in helena giacomelli

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5717.) pompeji - robert harris

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 10.99 €

4616.) radiestezija - mirela mahne

Kategorija: Znanost in tehnika

Cena: 15 €

4033.) kako si pridobiš prijatelje ? - dale garnegie

Kategorija: Družboslovje

Cena: 12.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj