Članek
Pogubna izjava!
Objavljeno Dec 28, 2015

Usodna in pogubna izjava »pedagoga naroda« dr. Jožeta Mencingerja!

»Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje

Vse dokler se ne bodo, akademiki, politična elita, stroka in javnost jasno opredelili do te izjave bivšega rektorja UL, "pedagoga naroda", prvega gospodarskega ministra samostojne RS, člana  SAZU, dr. Jožeta Mencingerja, ki jo je GS- Gospodarski vestnik dvakrat namensko objavil, l. 1996 in 1998, v Sloveniji ni morale in države prava potrebnih za razvoj, ki temelji na ustvarjalnem delu  in zaslužku, ki ga prizna legalen trg!

Vse dotlej bodo vsakršno plenjenje in nelegalno bogatenje in izsiljevanje imeli  še naprej realno možnost, država, demokracija in večina državljanov pa bodo vedno bolj na meji eksistence!

Slovence nas bo lahko le sram, če bodo sodržavljani, zaradi slovenske »vzvišene« moralne inertnosti in licemerja, predvsem elite, »jedli travo«!

Krivi pa bodo še naprej seveda »predvsem drugi«!

Dr. Jože Mencinger, pravnik in ekonomist, bivši rektor Univerze v Ljubljani v tej izjavi jasno pove, da skupne družbene lastnine dejansko ni bilo. To je bil le privid za navadne državljane, tudi partizane! Bila je demagogija KP, na kateri je temeljil samoupravni socializem SFRJ, ki tako zato ni poznal prave odgovornosti, če se lastnini zniža vrednost. To se žal še vedno prakticira, tudi v politiki oz. družbi, tudi v samostojni RS. Za stanje države in njeno mednarodno nazadovanje oz. zaostajanje praktično nihče ne odgovarja.

Volivci pa to ne vidijo, a bolj ali manj slepo sledijo politiki, »našim!«

Čisti partijski proporcionalni volilni sistem, brez preferenčnega glasu volivca,( -zato so poslanske pisarne prazne-), kar sicer ni v skladu z ustavo, pa celo to neodgovornost dopušča in onemogoča napredek države.

V režimu samoupravnega socializma, to je v SFRJ,  samoupravljavci nismo bili dejanski lastniki »skupne družbene lastnine«, temveč je bila lastnica »skupnega družbenega premoženja« dejansko »avantgarda naroda«, to je edina dopustna politična stranka, komunistična partija, oz., tako kot pravi dr. Mencinger, lahko le še direktorji, njeni lojalni privrženci. Zato imajo po stališču dr. Mencingerja  direktorji absolutno prednost pri lastninjenju. Imajo torej prednostno pravico, da postanejo lastniki bivšega skupnega družbenega premoženja, podjetij. Direktorji imajo edini pravico, da postanejo lastniki podjetij, kapitalisti. Zato se bodo stroki in politiki oddolžili! Kar se je v večini primerov tudi zgodilo in se še dogaja.  

Pri tem slovenska pravna in ekonomska, i.p. stroke in politika povsem zanemarijo ustavno pravico navadnih državljanov, ta je, da smo po ustavi vsi enakopravni, ne pa da so eni večvredni, privilegirani pri lastninjenju. Večini državljanom je tako kršena pravica do ekonomske svobode, kar je poguba za razvoj družbe.

Dr. Jože Mencinger pa direktorjem priporoča celo oškodovanje družbenega premoženja, če je to potrebno, da dobe »svojo ustvarjeno lastnino-podjetje«.

Mar ni zato oškodovanje bivšega »skupnega družbenega premoženj«, plenjenje podjetij, postalo kar normalno, tajkuni in vsi njihovi strokovni, pravni in politični botri pa nedotakljivi?

Navadni državljani tako sploh niso primerni za lastnike, za neposredne, ne za posredne, preko delnic?!  »Govoriči« pa se o soudeležbi pri dobičku, a se še vedno krati osnovne lastninske ustavne pravice, to je plačevanje zasluženih socialnih prispevkov, kar je v zahodnem kapitalizmu samoumevno in je neplačevanje  zato strogo sankcionirano. Pri nas pa je ta regulacija v posmeh oškodovanim delojemalcem!

Pravna država pa samo »laja«, a karavana gre dalje!?

Plenjenje se torej pri nas izbrancem »izplača«, a za državljane ostane delo, ustvarjenje in varčevanje ter seveda saniranje države!

Slovenija pa zaostaja, državljani ostajajo »postranska zadeva«, ki vse to poplača, saj pri nas ne sme nihče odgovarjati za zmote in zablode izvršene pod parolo »Vse za narod in izkoriščani razred«!?

Javnost pa se nad divjo privatizacijo, plenjenjem in tajkuni le zgraža, a ne spregleda, kje je sprega, saj to venomer počno »naši«!

Mogoče državljani špekulirajo, da bodo tudi »nam, ti naši« kaj dali ali dopustili, da bomo tudi mi mali državljani lahko državo plenili, ne da bi jim »naša oblast« kaj storila.

Ali je takšna  špekulacija moralna in pravilna?

Zgodovina uspešnih in bogatih držav to ne potrjuje, nasprotno!

Kako bi takšno »našo družbo« lahko poimenovali?

Kdaj bo bolje, tudi za navadne male državljane?

Vprašanje za »naše strokovnjake, politike in tudi medije«?

Kdaj bo koga sram za vso strokovno in politično nemoralo in demagogijo?

 

Franc Mihič