Kdo zatira naš razvoj?

ONA, 6. Junija 2017

SVET KAPITALA, 23. Junija 2017

Slovenci  smo delavni in varčni. Imamo menda vrhunske šole in znanje, nam laska in pove javna stroka in politika. Le država ne more brez kreditov. Politika je že davno obljubila rast blagostanja ne glede na rezultate.

Kdaj pa konkurenčnost realne ekonomije? Ali res imamo za vse to potrebna vrhunska znanja?  Kaj to potrjuje? Zajamčene plače in nizke pokojnine očitno ne! Kakšne reference iz realne ekonomije imajo naši politiki? Ali so desni politiki kaj boljši, ki bi jim Slovenci bolj zaupali svoj kapital in jim dali mandat za oblast? Težko.

Slovenci bolj zaupajo levici, volijo politiko, ki še vedno opeva revolucijo in propadli socializem, a poskrbi za standard, četudi z krediti, kot je praksa. Za našo zadolženost pa so krivi EU, gnili izkoriščevalski kapitalizem in tržna ekonomija, celo zahodna civilizacija? Vse kar smo očitno sprejeli s figo v žepu. «Drugi so krivi. Le mi ne!« Častno? Fenomen pa je, da drža

To je pravo vprašanje, ki si ga pogosto nočemo zastaviti. Srečko Knafelc iz Velikih  Lašč je nedavno v tisku izpostavil pri nas često, a zmotno vprašanje: »Zakaj nočemo biti gospodarji na svojem?« Problem je aktualiziral na gospodarjenju z edino slovensko naravno surovino, ki je imamo v izobilju, to je z lesom. Na leto v naših gozdovih priraste skoraj 9 milijonov kubičnih metrov lesa, posekamo pa ga manj kot polovico. Veliko lesa izvozimo v obliki hlodov, največ v Avstrijo, od tam pa uvažamo polproizvode, ki jih potem v Sloveniji prodaja trgovina, veliko jih pa uvažajo slovenski proizvajalci montažnih hiš. Knafelc opozarja, da naj bi Slovenci spet naredili neverjetno neumnost, ko bi pritrdili nameri škotskega podjetja BSW, da v Sloveniji postavi dve žagi, ki bi bili konkurenčni avstrijskim. Preseneča ga, da ima namera podjetja BSW podporo »slovenske vladajoče garniture.« Ni res, da bi kar Slovenci naredili neumnost. Državo vendar vodi vlada, ki pa ne ovira podjetju BSW postavitve dve

Zakaj ne znamo biti gospodarji na svojem?

Dnevnik, 14. junij 2017

To je pravo vprašanje.

Srečko Knafelc je namreč v Dnevniku 2. junija postavil vprašanje: »Zakaj nočemo biti gospodarji na svojem?«

Problem je aktualiziral na gospodarjenju z edino slovensko naravno surovino, ki je imamo v izobilju, to je z lesom.

G. Knafelc piše: »Namerno sem počakal s pisanjem komentarja o neverjetni neumnosti, ki naj bi jo Slovenci spet naredili – Dnevnik je 23. maja poročal o nameri škotskega podjetja BSW, da v Sloveniji postavi dve žagi, ki bi bili konkurenčni avstrijskim. Pa nikjer nisem zasledil nobenega komentarja, kaj šele protesta proti tej nameri. Dnevnik je tudi napisal, da ima načrt podporo slovenske vladajoče garniture.«

Ni res, da bi Slovenci naredili neumnost. Državo vodi vlada, ki pa ne ovira podjetju BSW postavitve dveh žag, saj naj bi bili konkurenčni avstrijskim. V tržnem gospodarstvu lahko vsak investitor, domači ali tuji, vlaga po svoji presoji svoj kapital in znanje v nov

Vredno razmisleka in ravnanja, delovanja!?

Ne vem, kaj se dogaja, a meni se dogaja to, da v zadnjih treh dneh srečujem  zelo zaskrbljene prijatelje in znance, glede stanja in perspektive države.  Praviloma so to ljudje, starejši zaposleni ali upokojeni, vsi pa iz realnega sektorja, kjer se ustvari največ sredstev za preživetje države.

V dveh dneh mi je zaposleni prijatelj  pisal:

Pozdravljeni!
Pogosto opozarjaš, kako ne znamo porabiti lesa, našega naravnega bogastva.
Slovenci se imamo za zelo priden in delaven narod. Ko pa dobro premislim, smo pridni samo takrat, ko nas nekdo drug organizira.
Glede konkretne teme-domač les razmišljam, da se pravzaprav samo v Slemenah ustrezno obnašajo, saj les posekajo, pospravijo in razžagajo in prodajo.
Večina pa raje proda na panju najboljšemu ponudniku, ker je to lažje, nič se ni treba matrat, namesto reinvestiranja v stroje, naprave, delavnice pa si za podrto hlodovino kupi raje avto ali kak drug priboljšek.
Tudi glede kmetovanja je podobno

Župan glavnega mesta in nekdanji menedžer Zoran Janković je letos podelil naziv častnega občana tudi menedžerju Jožetu Mermalu, predsedniku uprave BTC.

Predsednik države gospod Milan Kučan pa je v televizijskem pogovoru v torek 15. januarja 2002 med drugim izjavil, da je nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.

Po mojem je to izjava desetletja o slovenskem »problemu stoletja«, ki ga predstavljajo »revolucionarni preskoki« iz socializma v turbo-kapitalizem. Tedaj sem upal, da bo pri razvoju demokracije, družbe enakopravnih državljanov, pravne oziroma socialne države, imela prednost etika in ne pohlep po kapitalu. Upal sem, da bo tej predsednikovi izjavi sledil »etični odmev« oblasti, politike in civilne družbe?!

Dejstva govore, da sem se zmotil, enako kot predsednik Milan Kučan.

Nekdanja direktorica SDK Romana Logar je o tej problematiki tedaj javno zapisala: »V BTC se je dogodil nenavadno veliki notranji prevzem, v katerem

Kaj blokira »državo prava«?

REPORTER, 29. maj 2017

Dilema »revolucija ali kapital« blokira »pravo«! Mnogi poenostavljeno postavljajo kot ključno vprašanje v žarišče slovenskega političnega dogajanja, kdo so zmagovalci v drugi svetovni vojni. Dejstvo je, da so v drugi svetovni vojni zmagali zavezniki nad nacisti in fašisti. Vzrok polemik o tem, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni v Sloveniji, v javnosti in seveda v politiki je to, da so v Sloveniji komunisti med 2. svetovno vojno organizirali in tudi monopolizirali upor zoper okupatorja, ki pa je utrpel le minimalne žrtve. 

Komunisti pa so izvedli tudi revolucijo in sprožili državljansko vojno. Zmagala je revolucionarna stran in uvedla enopartijski sistem s komunistično partijo na čelu države SFRJ. Režim je torej temeljil na vrednotah revolucije, ki je likvidirala kapitaliste, ki so za komuniste izkoriščevalci. "Kapital, lastnina je zlo za človeka." Revolucija je vzela tistim, ki so imeli »preveč« kapitala-lastnine. Uvedena je

Bi se v Sloveniji lahko zgledovali po Južni Koreji?

Delo, 18. aprila

Odmev objavljen: Delo-SP; 29 maj 2017

V tem odličnem prispevku je mag. Janez Zeni načel zelo aktualno temo, kako Slovenci svoj denar zaupamo oblasti oz. menedžerjem. Strinjam se, da bi nam bila zgodba o uspehu Južne Koreje lahko vzor. Pred 50 leti so torej njihovi politiki predlagali, da bi ljudstvo iz svojih prihrankov pod določenimi pogoji prispevalo v državni sklad za razvoj gospodarstva. Pripravili so program razvoja in pogoje soudeležbe državljanov in uspeli. V zelo kratkem času so od državljanov zbrali več kot 45 milijard dolarjev. Politiki in gospodarstveniki so to vrednost pametno naložili in Južna Koreja je postala izjemno uspešna.

Tudi Slovenci imamo kapital, privarčevana sredstva. Po zadnjih podatkih naj bi bilo v bankah  že več kot 17 milijard  evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital (vzajemni in pokojninski skladi, zavarovalnice in posamezni vlagatelji) v višini okr

Ob spomeniku dr. Francetu Bučarju

Delo, 17. maj 2017

Najvišji predstavnik države parlamentarne demokracije, predsednik DZ RS Dr. Milan Brglez in župan glavnega mesta Zoran Janković , sta,  ob odkritju spomenika dr. Francetu Bučarju, zopet zamolčala njegovo najpomembnejše sporočilo.

Ljubljanski župan Janković je Bučarja sicer označil kot svetel zgled, kako voditi parlament. Spomnil  pa je le na Bučarjeve, kot je dejal, ponarodele besede: »Tu pa ne boš afne guncal. »

Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta RS, partizan, dr. France Bučar, je namreč tedaj dejal: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.«

To je javno ponavljal vse do smrti. Menim, da je ta njegova ugotovitev najpomembnejše sporočilo državljanom demokratične RS..

Kdaj bodo smele ponarodeti  besede o koncu državljanske, ne pa samo: »Tu pa ne boš afne guncal!«

Živel prvi maj

Delo, 5. maj 2017

Kar 45 let nam je Partija govorila »Delu čast in oblast« in »Za domovino s Titom naprej«, pa se je vse končalo z 2700 odstotno letno inflacijo. To je prizadelo in najbolj razvrednotilo zaslužke oz. vrednost lastnine pridobljene ravno na podlagi dela. V samostojni in demokratični RS je inflacija le dvoodstotna.

Žal pa je vlada premiera mag. Antona Ropa, LDS/SD, že pred desetletjem sprejela celo zakon, da se zaposlenim lahko kar »zakonito« kratijo lastninske pravice, to je, da se za zaposlene lahko ne plačajo prispevki, ki so del njihove zaslužene plače-lastnine, ne da bi vprašali zaposlene. To je kraja. Zato bodo njihove pokojnine nižje. Šele US je na pobudo ZZZS po 13 letih l. 2011 odpravilo ta zakon. To ni storila nobena izvoljena oblast. Zakaj jo potem imamo, če ne zna zaščititi lastnine zaposlenih, njihove plače? Goljufanje zaposlenih, neplačevanje prispevkov se dogaja še vedno, kar je anarhija pravne države in posmeh »delu« za prvi maj.

Novi ge

Čas je za spraševanje, a so okoliščine in dejstva temu ustrezna. Vsekakor je prav, da slavimo konec 2. svetovne vojne, to je 8. maj dan zmage nad nacizmom.

Praznik upora proti okupatorju slavimo, ker se spominjamo ustanovitve PIF, ki so jo ustanovili tisti, ki so prisegali na prijateljstvo s komunistično SZ. Stalin oz. SZ pa je bila tedaj zaveznica nacistov, Hitlerja. Stalin ga je zelo podpiral, saj so ga bogato oskrbovali s surovinami in  žitom. Pakta je bilo konec šele, ko je Hitler napadel še SZ. Stalin oz. komunistična SZ  je imela pakt tudi s fašistično Japonsko. Šele po končani vojni v Evropi, po konferenci zaveznikov  v Potsdamu, ko so zahodni zavezniki pritisnili na SZ,  je ta vstopila  v vojno z Japonci.

Žalostno je, da pri nas še vedno tajimo dejstvo, da se je do 26. aprila 1941 okupatorju  uprla le vojska kraljevine Jugoslavije, ki je sicer kmalu kapitulirala.

Dejstvo je tudi, da je Inštitut za novejšo zgodovino doslej ugotovil več 99.706 žrtev med Slovenci med vojno in

Največja zabloda  po propadu socializma oz.  SFRJ je tranzicijska  praksa, ki še vedno propagira in prakticira: »Vsi v šole in na univerze, do boste pridobili  izobrazbo in tako dobili dobro službo.«

Za slovensko ekonomijo oz. predvsem za javni sektor  je  za nagrajevanje važna predvsem izobrazba,  niso pa odločilni rezultati dela, ki jih prizna le trg in se odražajo na blagostanju vseh državljanov.

Mnogi v slovenskem  javnem sektorju so plačani po izobrazbi, ne glede na rezultate dela, ki jih ovrednoti trg. Ti rezultati se odrazijo v uporabnosti znanja, storitev in uspešnosti gospodarstva, ter v dvigu blagostanju države, ali pa tudi ne.

 Mnogo je primerov, tudi v šolstvu, ko izobraženci dobijo višjo plačo zgolj za to, ker imajo višjo izobrazbo,  kot je to predpisano za delovno mesto.

Ta višja plača, le zaradi višje izobrazbe, ne glede da ta višja izobrazba ni potrebna za dosego ciljev delovnega mesta, je zgolj nagrada za višjo izobrazbo, ni pa plačilo za rezultate opravljenega d

Tako bi lahko zaključil, ko preberem kako Slovenci svoj denar ne zaupamo oblasti oz. ne  menedžerjem. Ti so raje pridobivali kredite ne pa kapital, ne tuji, ne domači kapital. Kreditizem pa je glavni boter bančne luknje, ki jo krpamo državljani. Odgovorni ekonomisti, zagovorniki kreditizma in nacionalnega interesa. pa so še vedno menda ugledni. Smo družba, ki ne zna izstaviti računa za zgrešeno šolo in odgovornost.

Državljani pa pričakujemo razvoj gospodarstva in nova delovna mesta. Zgodba o uspehu Južne Koreje nam je lahko vzor. Pred 50 leti so njihovi politiki predlagali, da bi ljudstvo iz svojih prihrankov pod določenimi pogoji prispevalo v državni sklad za razvoj gospodarstva. Pripravili so program razvoja in pogoje soudeležbe državljanov in uspeli. V zelo kratkem času so od državljanov zbrali več kot 45 milijard dolarjev. Politiki in gospodarstveniki so to vrednost pametno naložili in Južna Koreja je postala izjemno uspešna.

Tudi Slovenci imamo kapital, privarčevana sredstva

Kdo je odgovoren za stanje v zdravstvu?

Dnevnik, 12. april 2017

Za reševanje in stanje zdravstvenega sistema je najprej odgovorna politika, to so vodstva vseh političnih strank v državnem zboru RS in poslanci, ki smo jim na volitvah podelili mandat za odločanje in tudi skrb za učinkovitost zdravstva. Nadalje so seveda odgovorni vlada, ministrstvo in »naša zavarovalnica«, to je ZZZS, ki ji je politika zaupala in jo obvezala, da skrbi in odgovarja za stanje zdravstvenih storitev in za zadovoljstvo zavarovancev oziroma bolnikov. Ti so v ta namen prispevali svoje zaslužene prispevke in davke, s katerimi ZZZS »v imenu in za račun zavarovancev, bolnikov« plačuje račune zdravnikov oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev. Če teh sredstev ni dovolj, pa vlada in državni zbor RS presodita potrebo in potem dodelita sredstva javnemu zdravstvu še iz državnega proračuna.

Vlada oziroma ministrstvo za zdravstvo, predvsem ZZZS, plačuje torej »v imenu in za račun zavarovancev« izvajalce in tako nad

Situacija je katastrofalna!

ONA, 4. april 2017

Tako se je glasil moj prispevek v Delu, Pisma bralcev, 2. februarja 2014, citiram: »Socialna država nikjer, tudi v demokraciji, ne funkcionira, če zagovorniki in nosilci zakonske socialne zaščite, tudi delojemalcev, to je politiki, strokovnjaki, predvsem pa če sindikati, njihovi vodje, govore eno, ravnajo pa popolnoma drugače. Vedno znova berem članek Vlada ščiti direktorje, ki ne plačujejo prispevkov zaposlenih, in sem osupel in nad izjavo sindikalista Milana Utroša, sicer predsednika sveta ZPIZ-a, ki pravi: »Največji sistemski nesmisel je, da je delavec tisti, ki mora terjati tisto, česar ni opravil njegov delodajalec. Če delodajalec ni odvedel prispevkov, jih ni odvedel državi oziroma njeni inštituciji, ne pa delavcu. Zato pa mora poskrbeti država s svojimi inštitucijami.« Povsem logično in prav! Kaj torej pri nas počno politiki in stranke, katerih člani so tudi prizadeti delavci in člani sindikatov? Kaj počno sindikalisti v državni

Ljudstvo nima vedno prav!

Delo, 24. april 2017

Državni zbor oz. poslanci so izglasovali nove ustavne sodnike, piše v članku »Kadrovska aritmetika se je v celoti izšla«, Delo 23. aprila. Zanimive so bile izjave sodnikov ob zaprisegi. Novi ustavni sodnik akademik dr. Marijan Pavčnik  je ob prisegi  poudaril in navedel misel nemškega pravnega strokovnjaka Gustava Radbrucha, da "ne smemo reči, da vse, kar koristi ljudstvu, je pravo. Samo to, kar je pravo, namreč koristi ljudstvu". Misel, ki veliko pove in pomeni. Pred časom je podobno izjavila docentka dr. Barbara Rajgelj: »»Ljudstvo ima vedno prav , a le v mejah ustave.«  Velja si torej zapomniti, da vse kar koristi  ljudstvu, torej ni prav(o),  temveč samo kar je prav(o), koristi ljudstvu. Ljudstvo ima srečo, če to resnično velja. Bistvo odgovornega vodenja je odločanje, kaj je  prav in je šele potem tudi koristno. Pomemben je volilni sistem, način kako ljudstvo komu zaupa  in podeli oblast, katera postavlja ljudstvu zakone oz. mu pov

Sodniki so pomembnejši kot politiki!

Sodniki porotniki tudi!

 V bivših "diktaturah" mora biti na prvem mestu vladavina prava, demokracija šele na drugem. Pošteni in neodvisni sodniki so namreč bolj vplivni kot politiki, ki so bili izvoljeni z množično podporo. Srečne so tiste države, ki imajo tako ene kot druge. Naj jih gojijo in varujejo, » tako filozof Karl Popper. Pri nas nimamo te sreče, sodstvo nima zaupanja med državljani, ni učinkovito, ne daje vtisa pravičnosti in nepristranskosti ter seveda ne odgovornosti. Sodniki so pogosto bolj birokrati,kot kritični sodniki. Sodniki imajo trajen mandat. V našem sodnem sistemu so tudi sodniki porotniki, ki imajo pa petletni in obnovljivi mandat in imajo  enake pristojnosti odločanja  kot  predsednik senata.  Ta dejstva se v praksi močno zanemarja. To zanemarja politika, tudi pomladna opcija in zainteresirana javnost, celo tista, ki vztrajno javno protestira. Potencial zamenljivih sodnikov porotnikov torej obstaja, a se ga ne uporablja.

S

Ali so sodniki porotniki preživeti, so le »figov list« senata?

Sodniki trajen mandat, sodniki porotniki pa petletni obnovljivi mandat, imajo pa enake pristojnosti odločanja  kot  predsednik senata.

VEČER; petek, 27. januar 2017

Franc Mihič iz Ribnice, sodnik porotnik sodnici očita, da so porotniki zanjo nebodijihtreba.

"Spoštovani predsednik Anton Panjan, sporočam vam, da nepreklicno odstopam z mesta sodnika porotnika pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Odstopam zato, ker sem ugotovil, da ne morem več opravljati te odgovorne funkcije sodnika porotnika na način in v pogojih, kot sem to doživel na sodnih obravnavah…

Da bi na tak način odstopil kdo od porotnikov, še posebej v tako odmevni medijski zadevi, ne pomnijo niti tisti, ki sodne obravnave spremljajo že dolga leta. Mihič, ki je svoje porotništvo, zatrjuje, jemal zelo resno in odgovorno, je odstopil z mesta sodnika porotnika (v nadaljevanju porotnika) zaradi več razlogov, kot piš

Dnevnik, 27. marec 2017

"Sposoben, vztrajen, trdoživ in marljiv slovenski narod bo moral počasi postaviti pod vprašaj ves svoj politični razred in način delovanja svoje države," nedavno berem. Strinjam se, a moje mnenje je, da je slovenski narod predvsem trpežen. Sposobnost bo moral še pokazati in si priboriti nov politični razred. Ta politični razred so sedaj partije, ki bolj delijo kot ustvarjajo bogastvo naroda.

To je sicer žal naša polpretekla tradicija, ko je oblast obljubila »raj na zemlji«, a ugonobila skupno državo. Leta 1989 je bila letna inflacija 2.760 odstotkov, ob osamosvojitvi mesečna 22,5-odstotna, februarja letos pa je na letni ravni dosegla 2,2 odstotka. Na primeru denarja nekdanje Jugoslavije iz leta 1993, kjer so bili različni bankovci za 5, 50 milijonov pa za 5 milijard in celo 500 milijard dinarjev, lahko vidimo, kako je imela ta država 19.810-odstotno inflacijo. Tako je še preostala Jugoslavija razpadla.

Naši politiki, torej oblastniki, vseskozi predvsem skrbijo

Delo, 20. marca 2017

Že leta spremljam »sanacijo« koprskega Cimosa, kjer so ogrožena številna delovna mesta in tiktaka »socialna bomba«. Sanacija predvsem s krediti državnih bank ni uspela. Cimos rabi vložek kapitala, ne nove zadolžitve s kreditom. Italijanski vlagatelj je odstopil od namere vlaganja kapitala. Po vladnem planu B naj bi DUTB sodelovala kot zasebni vlagatelj, a gre menda za sporni predlog iz zornega kota državnih pomoči.

Spet sem prebral članek "Samouničevanje države" (Sobotna priloga, 18. junija 2016), kako dr. Peter Glavič, zaslužni profesor mariborske univerze, zadnja leta glasno opozarja na to, da so slovenski vzajemni in pokojninski skladi že skoraj v celoti, deset milijard evrov, na tujih trgih, kjer ustvarjajo delovna mesta, v Sloveniji jih pa zapirajo.

Našim politikom in predstavnikom prevladujoče ekonomske šole, zlasti vplivnega dr. Jožeta Mencingerja, bi moralo biti vsaj po 25 letih tržnega gospodarstva jasno , da je njegova osnova zbiranje in vlaganje kap

Ali so problem slovenske demokracije res samo mediji? Mediji naj bi ljudstvu pomagali nadzorovati in ocenjevati vse tri veje oblasti, zakonodajno, izvršno in sodno oblast, to je DZ RS, vlado in pravosodje. Zelo pogosto se na »pravoverni« desnici sliši, da so »režimski« mediji, nacionalna RTV, Delo, Dnevnik, Ona itd., enostranski in so glavni problem in zavora demokracije v RS. Kdor pa jih bere, lahko že po pismih bralcev nazorno vidi, da je tam več pluralnosti kot v vseh medijih desnice.

To je moja ocena. Sem desničar. Berem pa desne in leve medije. Desni mediji so skoraj povsem zaprti za drugačna mnenja. Pogosto slišim, da so desni »demokratični« mediji lahko enostranski, ker da so režimski mediji enostranski. Morala, da te kap, češ če levičarji kradejo, potem smejo krasti tudi naši. Kot da še naprej poteka hladna državljanska vojna, ki je pogubna za obstoj države. Država brez morale se razkraja, razrašča se brezbrižnost za tegobe drugih, egoizem je v vzponu, važen je le moj užitek.