Bančna luknja ostaja, botri pa na prostosti?!

Avtor: Franc Mihič;  1. aprila 2018

»Vse nas skupaj mora biti strah!« To so zadnje, a iskrene besede ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča. Tako nas je minister v zadnji Tarči strašil z bančno luknjo. Ta strah za enkrat pretresa zgolj nas državljane. Tarča pa je pokazala, da bančna luknja še ne straši politikov in tudi ne osumljencev, ki naj bi jo povzročili. Ob dosedanji neučinkovitosti pravne države se počutijo še naprej varne.

Predstavniki tožilstva, policije in sodstva, na čelu s pravosodnim ministrom, ki so se udeležili Tarče, so prepričani, da je bančna luknja najprej politični problem, šele za tem je lahko tudi pravni.

Bančna luknja: “Brez tožnika, ni sodnika!”

V državi prava bi se Tarča nadaljevala. Nastopiti bi morali politiki, ki so vodili državo, ko je nastajala bančna luknja. Pojasniti nam morajo, kaj so storili, da bi jo preprečili. Bivši finančni minister, dr. Franci Križanič, je celo dejal, da je bila bančna luk

http://www.vecer.com/porotnik-protestno-odstopil-med-odmevnim-sojenjem-6305473

Franc Mihič iz Ribnice je odstopil z mesta porotnika ljubljanskega okrožnega sodišča, ker se ni strinjal z načinom vodenja sojenja predsednice senata.

MARIJA MIHIČ

‹

›

"Spoštovani predsednik Anton Panjan, sporočam vam, da nepreklicno odstopam z mesta sodnika porotnika pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Odstopam zato, ker sem ugotovil, da ne morem več opravljati te odgovorne funkcije sodnika porotnika na način in v pogojih, kot sem to doživel na sodnih obravnavah v zadevi ‘hudodelska združba‘, ki jih vodi predsednica senata, sodnica Nina Drozdek Draganić. Kar sem doslej opazil, sem nad delom sodišča zelo razočaran," začenja svoje pismo predsedniku ljubljanskega višjega sodišč

«Če so vam ukradli prispevke, vam je pravna država na razpolago!«

Državljani smo želeli državo, kjer bomo varni in bo varna tudi naša lastnina. Žal tega ni. Primer. Zaposleni bodo po novem le obveščeni, da delodajalec ni odvedel ZPIZ-u njihove prispevke, temveč si jih je zadržal samovoljno, a na plačilni listi se to ne vidi.

Po 25 letih države je za politiko  velik »napredek« to, da vas bo sedaj celo državna inštitucija, to je  ZPIZ opozarjal na neplačane prispevke, to je, da ste okradeni. Doslej je moral zaposleni namreč kar sam skrbeti in preverjati,  če je delodajalec odvedel prispevke. 

Problem je podedovan od vlade mag  Antona Ropa, ki je sprejela celo zakon, da se zaposlenim lahko kar »zakonito« kratijo lastninske pravice, tako da delodajalec lahko ne odvede ZPIZ-u  prispevkov, ne da bi zaposleni to vedel.

Minister mag. Janez Drobnič v vladi Janeza Janše je celo dejal, da so delavci za to oškodovanje krivi sami.  Poslanec Jože Tanko pa je menil: "Mnogim podjetjem smo tako pom

Res ni nikogar sram?

ONA, 11. julij 2017

 Župan glavnega mesta in nekdanji menedžer Zoran Janković je letos podelil naziv častnega občana tudi menedžerju Jožetu Mermalu, predsedniku uprave BTC. Predsednik države gospod Milan Kučan pa  je v televizijskem  pogovoru v torek 15. januarja 2002 med drugim izjavil, da je nameravani menedžerski odkup  v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.

 Po mojem je to bila izjava desetletja o slovenskem »problemu stoletja«, ki ga predstavljajo »revolucionarni  preskoki« iz socializma v turbo-kapitalizem. Tedaj sem upal, da bo pri razvoju demokracije, družbe enakopravnih državljanov, pravne oziroma socialne države, imela prednost etika in ne pohlep po kapitalu. Upal sem, da bo tej predsednikovi izjavi sledil »etični odmev« oblasti, politike in civilne družbe?!

 Dejstva govore, da sem se zmotil, enako kot predsednik Milan Kučan.

 Nekdanja direktorica SDK Romana Logar je o tej problematiki tedaj javno zapisala: »V BTC se je dogo

Ni dovolj znanja in guverner Jazbec odhaja

Dnevnik, 27. Februar 2018

Ugledna predstavnica gospodarstva, predsednica uprave SKB Cvetka Selšek, je v Tarči 22. februarja 2018 izpostavila kritične zadeve za razvoj države. Meni, da je bilo prav, da smo se ob osamosvojitvi odločili za demokracijo in tržno ekonomijo. Privatizacija je bila v bistvu pozitivna. Mala in srednje velika podjetja so se najprej privatizirala in so danes gonilna sila slovenskega gospodarskega razcveta. Največje težave so nastopile pri privatizaciji velikih podjetij, ko so »old boysi« menili, da so oni kar osebno lahko nosilci privatizacije. To pa je bilo potem za slovensko gospodarstvo katastrofa.

Dvajset let je zamujenih priložnosti, ko nismo »gradili« kapitala in nismo znali upravljati kapitala. Tega znanja ni bilo v bankah, ne pri regulatorjih in ni ga bilo v podjetjih. Tudi jaz menim, da danes ni veliko bolje. Za razvoj primanjkuje kapitala, a izobražena mladež nam uhaja v tujino. Ni še dovolj znanja, ne za tržn

Brez delovanja pravne države ne deluje demokracija oz. država, nastaja anarhija. Za odgovorne politike bi morala biti tema nedelovanja pravne države prva predvolilna tema. Na predvolilnih soočenjih strank, pa četrti veji oblasti, to je medijem, novinarjem zopet ni uspelo ugotoviti, kdo je odgovoren za delovanje pravne države, ali je to zakonodajna oblast,  DZ RS, to so izvoljeni politiki, poslanci, ali je to izvršna oblast, vlada,  kamor spadata tožilstvo in policija, ali pa je samo tretja oblast, to je pravosodje odgovorno za slabo delovanje pravne države. Sprememb torej ne bo, nihče ni odgovoren! Zato je za četrto vejo oblasti, medije, novinarje v službi ljudstva,  je še naprej prva aktualna naloga spraševati politike, kdo je odgovoren za stanje pravne oziroma države!

»Nihče ni za nič odgovoren«

To so besede pravosodnega ministra, mag. Gorana Klemenčiča, ko je v Odmevih,  6. decembra 2016, dejal, da če bo ostalo tako, kot je sedaj v civilnih in kazenskih postopkih pri obravnavah ba

Predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji dr. Anže Logar, SDS,  je na twitterju zapisal:"Poimensko bomo razkrili in sankcionirali krivce za bančno luknjo!"  Ko je vlada Janeza Janše vodila državo  je bil Jože Tanko, vodja največje poslanske skupine SDS, še  novembra 2007 prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov, saj da praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije. Podobnega mnenja so bili v  NSi:

 »Banka, ki prevzame tveganje prihodnjega delovanja, ga ne prevzame le zaradi vrednosti podjetja kot takega, ampak predvsem zaradi obetov, ki jih podjetju zagotavlja njen menedžment. Skrb pa vzbuja odkupovanje zaprtih delniški

V  pismu bralcev »Toliko ugovorov in ena nespodobnost«, Delo, 30. maja, se Rudi Koprivnik iz Ljubljane zgraža nad pravno logiko, »Dokler kdo ni obsojen, je nedolžen« in problematizira sodni epilog zadeve »Janez Janša in Patria«. Piše kot, da se je ta logika k nam prenesla. Od kod?  Moti ga to, da če nisi obsojen, nimaš tudi nobene politične odgovornosti. Sprašuje se, kam plovemo? Sprašujeva se, kje smo še, ko se torej javno zagovarja, da je pravilno »Kriv si, četudi nisi bil obsojen«. Kaj to pomeni? Pogrome in konec države prava ter demokracije. Kaj bi dejal g. Koprivnik, če bi sam to doživel in bil, brez sodbe na sodišču, kriv? Mar ne rabimo več sodišč, ne pravne stroke? Vsak je lahko kriv, če se to nekomu zahoče in ima za to pristaše? To je pot v anarhijo, kjer vladajo nasilni, laž in nasilje, in ne pravna država. Brez pravne države pa ni demokracije. Mar je demokracija in pravna država še vedno odveč?  Prepričana sva, da ne!

Marija in Franc Mihič

Za delovanje pravne države še naprej ne odgovarja nihče! Brez delovanja pravne države pa ne deluje demokracija oz. država, nastaja anarhija. Za odgovorne politike bi morala biti tema nedelovanja pravne države prva predvolilna tema.

Na ponedeljkovem predvolilnem soočenju strank na nacionalni TV pa so bili večinoma le predstavniki strank.

Četrti veji oblasti, medijem, oz. novinarki Tanji Gobec pa žal zopet ni uspelo ugotoviti, kdo je odgovoren za delovanje pravne države, ali je to prva oblast, to so izvoljeni politiki, poslanci in stranke, to je zakonodajna oblast, DZ RS, skupaj z drugo oblastjo, z izvršno oblastjo, vlado, ali pa je le tretja oblast, to je pravosodje, odgovorno za delovanje pravne države.

Še naprej torej ni nihče odgovoren za delovanje pravne države oz. ne za delovanje demokracije  v državi.

Sprememb ne bo, nihče ni odgovoren!

Za četrto vejo oblasti, medije, novinarje v službi ljudstva je še naprej prva aktualna naloga spraševati politike, kdo je odgovoren za stan

Zastopajo  in  predstavljajo pa jih stranke politične levice, ki so že desetletja na oblasti  »po volji ljudstva s pomočjo partijskega volilnega sistema«! Po osamosvojitvi ni bila sprejeta  zakonodaja lastninjenja podjetij, ki jo je predlagal DEMOS, temveč je obveljala zakonodaja, ki jo je uveljavila levica, predlagal kot državni sekretar in nato premier mag.  Anton Rop (LDS-SD9 in pravnica dr. Nina Plavšak (SD), in ki jo je najbolj glasno zagovarjal dr. Jože Mencinger. Dejal je:«Z menedžerskimi odkupi ni nič narobe, ker menedžerji najbrž bolje kot kdorkoli poznajo svoja podjetja, njegove možnosti in s tem tudi njegovo pravo vrednost. Najbrž ni nič narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki. Narobe je narejena že privatizacija, s katero smo dobili dva milijona »kapitalistov«, njihov cilj je bil proizvodno premoženje čim prej pretopiti v potrošno premoženje - avtomobile in stanovanja. Še večja nesreča so bili pidi, tudi oni le lastniki premoženja. Tako

To so besede pravosodnega ministra, mag. Gorana Klemenčiča, ko je v Odmevih,  6. decembra 2016, dejal, da če bo ostalo tako, kot je sedaj v civilnih in kazenskih postopkih pri obravnavah bančne kriminalitete, da ni »nihče za nič odgovoren«, tedaj bo on prvi kot pravosodni minister rekel: »Ne verjamem v pravno državo.«

Ali se je kaj spremenilo?

Ne veliko, ne v pravosodju, ne tožilstvu in policiji, saj je v »Tarči« nacionalne TV, ko se je obravnavala bančna luknja, predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik javno pozval izvršilno in zakonodajno oblast, da naj vendar poskrbita za zakonodajo, da bodo sodišča lahko učinkovita.

Pomembno pa je sporočilo vseh prisotnih v oddaji, sodnika, tožilca in policije, na čelu s pravosodnim ministrom, to je:« »Bančna luknja je najprej politični problem, šele za tem pravni«

Ali bo četrti veji oblasti, medijem oz. novinarjem, uspelo s tem soočiti politike in jih pozvati, da sprejmejo odgovornost?

To pričakujemo volivci od medijev in politikov,

Na praznik »Dan upora proti okupatorju«,  ki je ustvarjen po meri ZZB NOB, saj slavi upor, ko ga še ni bilo, kar deli Slovence, saj slavi ustanovitev OF pod vodstvom komunistov, čeprav je tedaj obstajal le pakt med komunisti in nacisti, ki so tako lažje okupirali zahodno evropske države, je bila v Ribnici spominska slovesnost ob 75. letnici bitke v Jelenovem žlebu. To je bila največja partizanska zmaga nad italijanskim okupatorjem. Slovesnost za takšen dogodek  bi morala biti državna proslava, ne pa da država in občina Ribnica to prepuščata  ZBB NOB, da jo sama organizira po svojih merilih. Pri tem pa promovira svoje vrednote in  še naprej »obsoja izdajalce naroda in zahodne imperialiste«. Nosilci organizacije slovesnosti so bili sicer imenovani, to so: ZB NOB Ribnica, Občina Ribnica, slovenska vojska in drugi. Slovesnost pa je dejansko vodila ZZB Ribnica in je potekala v občinskem Športnem centru. Proslave se ni udeležil nihče od vodstva države, ne vodstva strank, nihče od  poslancev

Vprašanje predsedniku DZ dr. Milanu Brglezu

REPORTER, 9. april 2018

Državljani smo želeli državo, kjer bomo varni in bo varna tudi naša lastnina. Samoumevno tudi plače in prispevki. Žal to pogosto ni. Primer. Zaposleni bodo po novem zakonu le obveščeni, da delodajalec ni odvedel Zpiz-u njihove prispevke, temveč si jih je zadržal, kar sicer ni vidno na plačilni listi. To je prikrita kraja lastnine zaposlenega v korist kapitala lastnika podjetja.

Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ana Jaklič pravi:«Če se ugotovi, da neki delodajalec ne plačuje delavcev, je to vendar kaznivo dejanje, mar ne? Zdaj so sicer začeli preganjati take delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov, a dolga leta so celo  tožilci trdili, da to ni kaznivo dejanje. Če bi vsem tem podjetnikom in direktorjem, ki tako ravnajo z zaposlenimi, onemogočili nadaljevanje opravljanja dejavnosti, če bi jih kaznovali, ne vem, če bi si to še upali početi.« Politika pa sedaj sporoča zaposlenim:«Če ste okradeni za

 »Nekaj dejstev v zvezi s prevzemi ob razmišljanju Franca Mihiča« se je glasilo pismo, ki ga je napisal g. Igor Kadunc, MBA, sedanji direktor RTV Slovenije, Dnevnik, 23. februar 2016.  V uvodu pisma je napisal: »Še vedno se v javnosti ponavljajo nekatere napačne predstave v porazdelitvi odgovornosti za naše težave. Za bančno luknjo (torej tudi zaradi kreditov ob prevzemanju podjetij) so neposredno odgovorni člani uprav bank in morebiti v nekaterih primerih člani NS bank. Posredno pa zagotovo vsi člani NS bank, Banka Slovenije in v primeru državnih bank tudi Vlada Republike Slovenije kot posredni ali neposredni lastnik.

 S tem se seveda strinjam.

G. Kadunc pa je tudi zapisal:«G. Mihič, ve se, kdo vse je neposredno in posredno zatajil. Vse banke so objavljale letna poročila z imeni vodilnih in člani NS. Vendar, pozor: ni vsako slabo ravnanje tudi kriminalno dejanje. Ne poznam ureditev zadosti držav EU, da bi ocenil, ali je res v večini držav prepovedano kreditiranje podjetij znotraj h

Prodajati moramo znanje, ne delovne sile. To je oz. bi moral biti prvi  cilj in strategija razvoja države, kar je enako pomembno kot ustava, ki zadeva vsakega državljana. Slovenska vlada je na zahtevo EU  l. 2013 prvič napisala strategijo pametne specializacije Slovenije, in sicer tedaj le do leta 2020, da bi lahko pridobila evropska kohezijska sredstva v višini 3,3 milijarde evrov. Evropska komisija je tisto strategijo zavrnila kot nerealen »spisek želja« Slovenije. Vlada je nato napisala nove cilje in strategijo, ki jo je komisija sprejela. V lanskem decembru pa je vlada sprejela cilje in strategijo pametne specializacije tja do leta 2030, kar je edino pravilno za kvalitetno gospodarno vodenje države in ekonomije, če ima seveda ta strateški dokument pravo vsebino. Dokument  je namreč potem osnova za poslovne načrte gospodarstva in načrte podporne infrastrukture države, to je »javnega sektorja«.Prvi je o sprejeti strategiji 2030 zaskrbljeno in iskreno kritično pisal prof. dr. Mojmir

Župan glavnega mesta in nekdanji menedžer Zoran Janković je letos podelil naziv častnega občana tudi menedžerju Jožetu Mermalu, predsedniku uprave BTC. Predsednik države gospod Milan Kučan pa  je v televizijskem  pogovoru v torek 15. januarja 2002 med drugim izjavil, da je nameravani menedžerski odkup  v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.

Po mojem je to bila izjava desetletja o slovenskem »problemu stoletja«, ki ga predstavljajo »revolucionarni  preskoki« iz socializma v turbo-kapitalizem. Tedaj sem upal, da bo pri razvoju demokracije, družbe enakopravnih državljanov, pravne oziroma socialne države, imela prednost etika in ne pohlep po kapitalu. Upal sem, da bo tej predsednikovi izjavi sledil »etični odmev« oblasti, politike in civilne družbe?! Dejstva govore, da sem se zmotil, enako kot predsednik Milan Kučan.

Nekdanja direktorica SDK Romana Logar je o tej problematiki tedaj javno zapisala: »V BTC se je dogodil nenavadno veliki notranji prevzem,

Ob osamosvojitvi je bil cilj DEMOSA  tudi  sprememba družbeno političnega sistema. Eden prvih pogojev za uvedbo in delovanje demokracije je spoštovanje lastnine in človekovih pravic. Najtrši  »kamen«  je bila sorazmerna pravična porazdelitev lastnine in pa enakopravnost pri pridobivanju premoženja.  Če tega ni, demokracija ne daje rezultatov, lahko se sprožijo revolucije. Žal je dejstvo, da je bila privatizacija skupnega družbenega premoženja nepravična in smo bili pri njej državljani v neenakopravnem položaju, kar ni v skladu z ustavo in je usodno zelo negativno zaznamovalo pravno državo, demokracijo  in blaginjo mnogih. To je bilo »zakonito«  premoženjsko razslojevanje, s pomočjo krivičnih zakonov tedanje vladajoče politike in njene stroke, kar ima hude ekonomske in moralne posledice in ne prispeva k ugledu pravne države, ne demokracije. Takšen model nepravične privatizacije je sprejela levica, LDS/SD, desnica pa ni vložila ustavne pritožbe, čeprav je bilo jasno, da bodo vodilni pr

»Z velikim zanimanjem in odobravanjem sem prebral prispevek Draga Babiča Kaj naj Slovenija z viški denarja, objavljen v Delu 9. avgusta, ter njegovo nadaljevanje Pametni, pridni in podjetni, objavljeno 22. avgusta«, je zapisal prof. dr. Igor Emri ,predsednik znanstvenega sveta za področje tehnike pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Strinjam se in gotovo še marsikdo. Tudi s tem, da bo kakovost življenja državljanov Slovenije odvisna od višine vlaganj v raziskave in od implementacije vrhunskega bazičnega znanja v industrijsko okolje. Prof. Emri se iskreno vpraša,  zakaj se to ne dogaja? Pravi:« Odgovor je zelo preprost, slovenska industrija (z nekaj izjemami) ne potrebuje tovrstnega vrhunskega znanja, ker velika večina posluje v srednje- in nizkotehnoloških tržnih nišah, kar jasno dokazujejo nizke (nižje) plače zaposlenih v primerjavi z zahodno Evropo.

Raziskovalnih rezultatov v »obliki člankov« pa prav tako ni mogoče ponuditi/prodati tujim korporacijam. Obenem pa znanj,

Pred časom je sedanji direktor RTV Slovenije, g. Igor Kadunc, MBA, v Dnevniku objavil pismo » Nekaj dejstev v zvezi s prevzemi ob razmišljanju Franca Mihiča«.  V uvodu pisma je napisal: »Še vedno se v javnosti ponavljajo nekatere napačne predstave v porazdelitvi odgovornosti za naše težave. Za bančno luknjo (torej tudi zaradi kreditov ob prevzemanju podjetij) so neposredno odgovorni člani uprav bank in morebiti v nekaterih primerih člani NS bank. Posredno pa zagotovo vsi člani NS bank, Banka Slovenije in v primeru državnih bank tudi Vlada Republike Slovenije kot posredni ali neposredni lastnik. Najemniki kreditov (prevzemne družbe v lasti enega ali veliko lastnikov – v primeru Merkurja okoli 100) so v bankah le zaprosili za kredit! Zakaj so jim v bankah odobrili te kredite, je zame še sedaj povsem nejasno. Jasno mi je, da so NS zahtevali od vodstev, da vsaj ohranjajo deleže na trgu. Torej da v situaciji, ko je bilo na voljo veliko kreditov iz tujine (končno smo jih nabrali kar za oko

Boris Pogačar, član Društva SRP, v  svojem pismu, Dnevnik, 9. decembra, piše: «Pred kratkim nas je dr. Ivan Janez Štuhec presenetil z naslednjo izjavo v časopisu Večer: »Cerkveno vodstvo se je umaknilo iz prvih vrst, iz javnega družbenega življenja. S slabo vestjo, pod hipoteko dogodkov, pod geslom Bolje, da smo tiho…« Dr. Štuhec, moralni teolog, pedagog,  po tolikih letih še pravi: »Rad bi videl več samozavesti in bila bi tudi v tem, da bi enkrat v Cerkvi dobili na mizo črno na belem, kaj se je dogajalo, kdo je za kaj odgovoren.« Tudi on je šele sedaj nezadovoljen z epilogom cerkvene mariborske finančne in moralne polomije. Ni mu jasno, kdo je za kaj odgovoren. Meni tudi ne. Drugi kleriki, teološka fakulteta, katoliško občestvo pa je še naprej tiho o tem polomu. A ni to dvojna morala? Kje je tu odgovornost za ogromen finančni, zlasti moralni polom. Ob tem se mnogi »pravoverni«  zgroženi nad nizko moralo v družbi, ko državljan goljufa državo, država pa njega. Kaj pa je  počela cerk